Zgodbe o drevesih in Ljubo doma – 27. 9. 2018

Drevesa so najmogočnejša bitja: zakoreninjena v zemlji, se vzpenjajo najvišje in živijo najdlje. Drevo je zaradi svoje dolgoživosti od nekdaj simbol življenja. Med človekom in drevesom se je v zgodovini spletla posebna vez, človek je drevesa sadil, jih negoval in varoval zaradi njihove uporabne vrednosti, estetskih vidikov in verovanja.

Slovenija se kot dežela gozdov ponaša z bogato drevesno naravno dediščino. Zaradi zavedanja naših prednikov, da je potrebno drevesa varovati, se je ohranilo veliko izjemnih dreves, ki so po svoji višini, obsegu debla ali starosti posebna tudi v evropskem merilu. Vpisana so v Register naravnih vrednot (Zavod RS za varstvo narave),  z namenom ohranjanja in varovanja tovrstne dediščine.

Danes smo ob strokovnem vodenju dr. Kristjana Jarnija, predavatelja in raziskovalca na Biotehniški fakulteti na Oddelku za gozdarstvo, preverili svoje poznavanje drevesnih vrst, ko smo se v dveh skupinah sprehodili po drevesnem parku v okolici naše šole. Skupaj smo se prepustili zgodbam, ki jih s svojo obarvanostjo, vonjem, veličino in starostjo našim čutom pripovedujejo ta čudovita bitja. Da pa ne bi zanemarili  vseh tistih, ki v zavetju krošenj nimajo svojega doma, smo v šolski delavnici izdelali domovanja za žuželke.  Nastali so trije žuželčji hoteli, ki bodo  postali dom za pikapolonice, metulje, divje čebele in ostale žuželke.

DEKD 2018: Delavnica izdelovanja naravne kozmetike – 26. 9. 2018

Danes so nas dekleta, ki si želijo biti zdrava in tudi lepa, med izdelovanjem naravne kozmetike opozorila, da ob uporabi kozmetike, ki jo nanašamo na kožo, v notranjost telesa na žalost prodrejo tudi številne zdravju škodljive kemične snovi. S čebeljimi pridelki lahko odlično nadomestimo veliko kemičnih sestavin v kozmetičnih izdelkih. Njihova uporaba je že od nekdaj osnova za resnično naravno oz. ekološko kozmetiko. Dokaz? Izdelki, ki so nastali v današnji delavnici, in seveda, sijoča ter zdrava koža. Mentorica: Petra Žirovnik Grudnik.

 

DEKD 2018: Tako smo se (z)gradili

Temelji izobraževanja v gradbeništvu na Slovenskem so bili postavljeni daljnega leta 1888, ko je bila ustanovljena šola za lesno industrijo in stavbno mizarstvo, ki se je v začetku 20. stoletja preimenovala v državno obrtno šolo z več oddelki. Po 2. svetovni vojni je bil ustanovljen gradbeni tehnikum v stavbi današnjega šolskega centra na Aškerčevi v Ljubljani. Velike potrebe po gradbenih delavcih in izvajanje gradbeniškega izobraževanja na različnih lokacijah so narekovali gradnjo nove gradbene šole. Svečano odprtje se je zgodilo 1959. leta, k novi šolski stavbi pa so sodili še delavnice, telovadnica in dom učencev. V delavnicah poteka pouk še danes, tudi dom učencev še vedno opravlja svojo nalogo, le šolske stavbe in telovadnice ne uporabljajo več dijaki gradbene smeri. Nova prelomnica za gradbeno šolstvo je bila gradnja stavbe, v kateri smo tukaj in zdaj. Leta 1968 je bila zgrajena gradbena tehnična šola – z izobraževanjem za poklica gradbeni tehnik in geodetski tehnik. Obe šoli sta se leta 1984 združili v Srednjo gradbeno šolo Ivana Kavčiča. Kriza v gradbeništvu konec 80. let je prinesla program ekonomski tehnik in nato še novo ime Srednja gradbena in ekonomska šola. Ta je ob prelomu tisočletja postala SGGEŠ, ki je leta 2008 dobila program okoljevarstveni tehnik, nekaj let zatem pa ime, po katerem smo znani danes: Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola, na kratko SGGOŠ.

Tako smo se (z)gradili.

Ob tednu evropske kulturne dediščine na temo Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost smo zato pobrskali po šolskem arhivu in našli marsikaj zanimivega. Listine, stare dnevnike in redovalnice, načrte, učila in delovne pripomočke, zemljevide, diapozitive, diskete, videokasete in še kaj. V naslednjih dneh jih bomo postavili na ogled v avli v 1. nadstropju in nas bodo skozi vse leto spominjali na našo preteklost, dediščino sedanjosti in prihodnosti.

DEKD 2018 – Dr. Anton Suhadolc, Razstava vzorcev lesa na Slovenskem – 25. 9. 2018

V avli prvega nadstropja se že nekaj dni lahko zaustavimo ob zanimivi razstavi vzorcev lesa na Slovenskem. Danes, v torek, 25. septembra, smo se lahko pogovarjali z avtorjem razstave, dr. Antonom Suhadolcem. Iz svojega obsežnega znanja, ki ga je pridobil kot dolgoletni amaterski botanik in ljubitelj lesa ter zbiratelj lesenih vzorcev, nam je predstavil značilnosti naših avtohtonih drevesnih vrst in grmovnic. Pokazal nam je lepoto lesa, tudi tistega, ki je običajno povsem spregledan. Občudovali smo lepo izdelane lesene krogle in različne uporabne izdelke, ki pričajo o tem, kako lep in raznolik je lahko les.

Začeli so se dnevi evropske kulturne dediščine 2018 – 24. 9. 2018

ZAČELI SO SE DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2018 – Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost

V prihodnjih dveh tednih se bodo po vsej Sloveniji odvijali številni dogodki, s katerimi bomo šole, vrtci, muzeji, društva in posamezniki drug drugemu predstavljali dediščino preteklih rodov z namenom, da bi jo mi, ljudje sedanjega trenutka, razumeli kot naš skupni spomin za rodove prihodnjih dni.

Tudi v naši šoli so (že četrtič) zaživeli Dnevi evropske kulturne dediščine. Svoj pogled bomo iz preteklosti usmerili v prihodnost, tako da bomo v starem iskali in odkrivali možnosti za nove kakovostne oblike preživetja.

Tako kot v prejšnjih letih smo k sodelovanju povabili strokovnjake, poznavalce slovenske naravne in kulturne dediščine. Veselimo se medsebojnega sodelovanja, skupnega učenja v naravi, presenetljivih in ustvarjalnih medpredmetnih vsebin, predvsem pa prazničnega vzdušja, ki ga v šolske prostore vedno znova prikliče naša dediščina.

In s čim smo začeli? Nameravali smo z “branjem pod milim nebom”. Ker pa nam jo je zagodlo vreme, smo bralni kotiček uredili v avli v 1. nadstropju. Danes smo brali s sošolci in učitelji, v naslednjih dneh pa bomo na prostem – v šolskem parku – in tudi z mimoidočimi.

Utrinek s prireditve Od mosta do mosta – 27. 9. 2017

V oblačnem dopoldnevu smo 27. septembra 2017 dijaki in učitelji Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Ljubljana razgibali in popestrili mestni utrip. Na mostove in nabrežja v središču Ljubljane smo namreč privabili številne obiskovalce, turiste in naključne mimoidoče. V poučnih in ustvarjalnih delavnicah so naši dijaki predstavljali, kaj so se od aprila do septembra naučili o naravni in kulturni dediščini reke Ljubljanice ter njenih mostov. Izkazali so se kot pravi predavatelji, ko so svojim sošolcem in vsem drugim mimoidočim predstavljali Gabriela Gruberja ter njegov znameniti prekop. Na ogled so postavili starinski teodolit in predstavili razvoj geodtetskih merilnih instrumentov. Obiskovalce so popeljali v prazgodovinsko dobo koliščarske kulture, jim pomagali izdelovati maketo bivališča ter jih povabili k tkanju na enostavnih statvah in izdelovanju nakita, vse po ohranjenih zgodovinskih virih iz časa koliščarjev na Ljubljanskem barju. Z mlajšimi vrstniki iz gostujoče osnovne šole so slikali ob navdihu »reke sedmerih imen« in njenih mostov, opravljali meritve in izračunali pretok Gradaščice, predstavljali tehniško dediščino Hradeckega mostu, izdelovali modele mostov iz različnih materialov in gradili simbolične mostove prijateljstva. Zanimivo je bilo tudi spremljati meritve naših bodočih geodetov, ki so na Ribji brvi ugotavljali, za koliko se povesi most, ko ga obteži skupina obiskovalcev. Zabavno in igrivo srečanje z zapuščino in likom velikega arhitekta Jožeta Plečnika, poučna umetnostno-zgodovinska predstavitev, atraktivni plesni nastop naših dijakinj, zimzelene melodije slovenskih popevk, slikoviti motivi fotografske razstave Reka skozi mesto – vse to in še marsikaj je sprehajalcem na prireditvi Od mosta do mosta približalo dediščino reke Ljubljanice in našega glavnega mesta, v katerem so mostovi nepogrešljivi element povezovanja in zbliževanja.
Sodelovali smo z:
Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, MOL (dovoljenje za uporabo javnega prostora), Turizem Ljubljana (najem razstavnega prostora na Krakovskem nasipu), LPT (brezplačna dostava in najem pokritih stojnic), Radiem Ognjišče (snemanje reportaže), RTV SLO (posnetek izjav), Grubarjevo palačo, LPP (dodatni avtobus), podjetjem INFOKART (tiskanje razstavnih eksponatov), z g. Janezom Drakslerjem (montaža razstavnih panojev), z lokalom Zlata ladjica (brezplačen električni priključek), OŠ Ledina, OŠ Anton Martin Slomšek, OŠ Šmartno.

Vsem se zahvaljujemo.