Select Page

Po manj znanih vrhovih okoli Ljubljane

Tako kot lani smo tudi v letošnjem decembrskem tednu dejavnosti uspeli osvojiti Klobuk, Stražni vrh, Kamenščico, Gradišče, Trato, Dvorski in Staneški hrib. Ja, kje pa so vsi ti kuclji, se boste verjetno začudeno vprašali, saj najverjetneje še niste slišali zanje. So v bližnji okolici Ljubljane, poznani vsem ljubiteljem nizkogorja, gozdov, pohodnikom, tekačem, gorskim kolesarjem in drugim, ki jih privlači narava in ki se zavedajo, da ni treba iti prav daleč in zgubljati čas v zastojih avtomobilske pločevine, da se naužijejo čistega zraka in gozdne tišine.

Ker je enajst zvedavih dijakov zanimalo, kje neki so ti neznani vrhovi, smo v ponedeljek krenili z meglene postaje na Bokalcah po položni gozdni poti mimo lovskega doma na Klobuk (441 m), kjer nas je razveselilo sonce in modro nebo. Nadaljevali smo v smeri Podutika, se povzpeli še na Stražni vrh (439 m) ter pohod končali v Podutiku. V torek smo se zbrali ob križišču Tržaške ceste in priključka na avtocesto pred Brezovico in se po strmi gozdni poti dvignili iz meglenega morja na sončni Kopavnik (375 m). Oznake na drevesih so nas nato vodile proti SZ čez Kamenščico (464 m) do Gradišča (530 m), najvišje točke pohoda. Po grebenu Debelega hriba smo v sončnem vremenu nadaljevali proti JZ čez Strmico (506 m) in se pod Brezovškim hribom (497 m) spet »potopili« v megleno morje do Brezovice. V sredo smo se iz Šentvida po strmem gozdnem kolovozu nad smučiščem Poseka zagrizli do grebena, ki se v loku razteza med Šentvidom in Mednim. Razgibana grebenska pot nas je nato vodila proti severu čez Trato (464 m), Dvorski hrib (458 m) in Staneški hrib (442 m) ter pred Medanskim hribom (427 m) v dolino do Mednega.

Čeprav smo se ponekod srečali z blatom in pomrznjeno zemljo, vsi trije pohodi za noge mladih junakov niso bili zahtevni, saj vselej velja: kjer je volja, tam je pot. Skupaj smo tako prehodili dobrih 22 km gozdnih poti in se dvignili skoraj 1000 m visoko, če bi sešteli vse klance, ki so nam jemali sapo.

   

 

Mumija, Franciscejski kataster in Plečnikova hiša

Arhiv se nahaja v Grubarjevi palači, ki je bila prvotno namenjena prvi tehnični šoli v Ljubljani. Imela je dve učilnici ter kabinete in stanovanja za učitelje. Ogledali smo si stavbo, ki ima zanimivo elipsoidno stopnišče z lepimi štukaturami. Bivša učilnica, v kateri smo si pogledali film o izumrli obrti peric v Ljubljani, ki je bil posnet leta 1959 je bila včasih od tal do stropa poslikana. V pritličju smo obiskali restavratorstvo delavnico, kjer obnavljajo vse vrste zgodovinskih virov na papirju. Od blizu smo si lahko pogledali stare načrte.

Nato so nas skozi čitalnico odpeljali v arhiv, kjer hraniji urbarje iz 17. stoletja, ki so bili spisani z namenom natančnega pobiranja davkov ter karte Franciscejskega katastra iz 18. stoletja, na katerih so zapisane številke parcel, hiš, označenem glavne fasade stavb in iz kakšnega materiala so zgrajene stavbe.

Ogledali smo si hišo arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem ter spoznavali njegovo življenje in delo. Prostori so opremljeni z originalnim pohištvom in njegovimi osebnimi predmeti. Ugotovili smo, da je naš arhitekt že takrat uporabljal reciklirane elemente in s tem gradil trajnostno arhitekturo.

Udeležil smo se razstave “Arheologija, pa take fore”. Na ogled so postavljeni najbolj zanimivi predmeti, ki so jih odkrili na slovenskih tleh oz. v tleh: deblak iz železne dobe, piščal iz kosti jamskega medveda, rimske in srednjeveške novce, žare pokojnih, keltske oklepe in čelade, vaško situlo, rimsko posodje in steklovino, mnoge okrasne predmete ter srednjeveške meče. Ogled smo zaključili ob egipčanski mumiji. Na koncu pa so dijaki pomerili oz. se zavili v rimsko tuniko. Arheološka zbirka je zelo zanimiva in slikovita. Ugotovili smo, da je človek od samih začetkov bil usmerjen v razvoj, med tem ko si je želel olajšati in polepšati življenje z novostmi. Stalno je moral biti vztrajen, prilagodljiv in iznajdljiv.

Mentorici: prof. Karin Prodan in Alenka Petrič

Delavnica December kot ga imamo radi

Med projektnim tednom od 18. 12. do 22. 12. 2023 se dijaki lahko udeležijo raznih ekskurzij ali pa se odločijo sodelovati na eni izmed razpisanih delavnic na šoli. Na delavnici December kot ga imamo radi imajo dijaki priložnost, da so ustvarjalni in kičasti. V ponedeljek smo v šoli izdelovali razglednice, v torek pa smo si ogledali lesene jaslice na Ljubljanskem gradu in slamnate na Gallusovem nabrežju. Kupili smo darilca za najdražje in poslali voščilnice, ki smo jih izdelali včeraj.

 

Ekskurzija v Malago

V nedeljo, 17. 12. 2023, je skupina naših dijakov, ki bo v naslednjih dneh raziskovala špansko Malago in okolico, začela svoje potovanje z ogledom adventnega Zagreba. 
Od tam smo se v popoldanskih urah z letalom odpeljali v prisrčno Malago, kjer smo naredili večerni sprehod po okrašenih ulicah in pojedli odlično večerjo. 

18. 12. 2023 smo se iz Malage odpravili v čudovito Sevillo, kjer smo si ogledali znano katedralo, kjer je tudi grob Krištofa Kolumba. Za tem smo se povzpeli na stolp nad katedralo, se sprehodili po ozkih uicah Seville in si ogledali Alcazar, palačo, kjer občasno domuje tudi španski kralj. Dan smo zaključili na Plaza de España, kjer smo uživali v lepih pogledih naokoli, na sončku in si ogledali nastop plesalke flamenka.

Tretji dan smo preživeli na Gibraltarju, ki sicer spada pod Veliko Britanijo. Uživali smo v sončku in zanimivem mestu, poseljenem na veliki skali, od koder sega razgled vse fo Afrike. Občudovali smo tudi nagajive opice , ki so naseljene  na vrhu Gibraltarja. 

Danes smo se sprehodili po sončnih ulicah Malage in si ogledali nekaj pomembnih zgradb v mestu. Ogledali smo si velike jaslice v mestni hiši, tržnico in popoldan obiskali muzej Piccasa.

Ekskurzija v Andaluzijo

V soboto, 16. 12. 2023, zgodaj dopoldan smo prispeli v Malago, naredili orientacijski ogled mesta z busom, obiskali trdnjavo Gibralfaro, občudovali razgled na mesto Malaga, vstopili v areno za bikoborbe, uživali na mestni plaži Malagueta in se sprehodili čez božični novoletni sejem.

Drugi dan po Malagi – sončno jutro smo začeli na Alcazabi, mavrski utrdbi, ki je bila sedež arabskih vladarjev 500 let. Videli smo rojstno hišo Pabla Picasa ter z njim na klopci posneli fotografijo. Tudi decembrsko hladno morje ni zaustavilo naših klenih plavalcev. Med nakupovanjem se je našel čas tudi za obisk katedrale. Ob zaključku dneva smo prisostvovali božičnemu spektaklu – prižigu lučk ob spremljavi glasbe.

 

Zjutraj smo se poslovili od Malage in se odpeljali proti Granadi, ki nas je pričakala obsijana s soncem. Temperatura je bila komaj nekaj stopinj nad ničlo, saj je Granada na isti nadmorski višini kot Kranjska Gora. Dokaz je bil sneg, ki smo ga opazovali na pobočjih Sierre Nevade. Osrednji del dneva smo namenili raziskovanju največje španske znamenitosti ter ene najbolj ohranjenih islamskih palač na svetu, Alhambri. Obiskali smo več delov palače, vključno z vrtovi, ter občudovali mojstrsko izdelane kamnite čipke ter drugo okrasje mavrskih umetnikov. Popoldne smo se z utrdbe spustili do centra mesta ter v prostem času poskusili specialitete Andaluzije. Večer je bil obarvan v ritmih plesa španske kitare, ropota čevljev ter temperamentnega nastopa plesalcev in plesalk flamenka.

V hladnem jutru smo zapustili Granado ter se preko pokrajine oljk pripeljali do Cordobe. Mesto, ki je pred 1000 leti bilo eno najpomembnejših mest na svetu, smo začeli odkrivati pri starem rimskem mostu. Nato smo raziskovali labirint ozkih ulic stare Cordobe. Vrhunec dneva je bil obisk Messquite, največje mošeje v zahodnem svetu, kjer danes stoji katoliška katedrala. V njej smo v “gozdu” stoterih stebrov občudovali islamsko arhitekturo. Zvečer smo se sprehodili cez praznično okrašeno Cordobo in znova poslušali predstavo božicnih zvokov in luči.

Zjutraj smo zapustili prelepo Cordobo in se odpeljali do Seville. Po prihodu smo si ogledali stari del mesta ter obiskali Alcazar, nekdanji mavrski dvor in še danes občasno rezidenco španskega kralja. Zvečer je bil čas za odkrivanje okrašenih božičnih trgov in ulic.

Predzadnji dan smo obiskali Cadiz. Mesto je bilo zgrajeno na otoku in je bilo po zatonu Seville glavno pristanišče za trgovanje z obema Amerikama. S svojo mrežo pravokotnih srednjeveških ulic spominja na Havano, glavno mesto Kube. Cadiz s celino povezuje tudi novejši most, ki nosi ime po ustavi iz 1812. Z višino obeh pilonov (187m) se uvršča med najvišje mostove v Evropi. Tam smo bili v času najvišje plime, ki je 3m višja od najnižje oseke. Popoldan v Sevilli smo izkoristili se za zadnje nakupe, nekateri smo obiskal stadion nogometnega kluba Sevilla FC. Zvečer si je nekaj nogometnih navdušencev na stadionu Balompie ogledalo tekmo 1. španske lige med domačinom Real Betisom in trenutno vodilno ekipo “Primere division” Girono. Na tekmi je bilo skoraj 52.000 gledalcev, ki so navdušeno slavili gol v zadnjih minutah za končni rezultat 1:1. Navijaško vzdušje na tekmi je preseglo vsa pričakovanja.

V petek, 22. 12. 2023, smo se odpeljali iz Seville do Gibraltarja. Avtobus smo pustili na španski strani in se z minibusi podali na raziskovanje tega malega britanskega čezmorskega teritorija. Na pobočjih velike “Tarikove skale” smo obiskali naravni rezervat, kjer na edinem mestu v Evropi prosto živijo opice. Prišle so nas pozdravit in pozirat na toplo mediteransko sonce. Napočil je trenutek slovesa. Odpeljali smo se do letališča v Malagi, posneli fotografijo z našim voznikom Antoniem ter vodičem Alešem in polni nepozabnih vtisov o Andaluziji smo se vrnili domov.

Zahvaljujemo se vodiču Alešu za odlično vodenje ter profesorjem Karin, Martini in Roku za spremstvo na sedemdnevni ekskurziji.

Andaluzija skozi objektiv fotografa Kevina Hudarina.

Dostopnost