V ponedeljek, 9. 10. 2023, so se dijaki O3D in O4C udeležili strokovnega ogleda Vodarne Kleče. Vodarna Kleče je srce ljubljanskega vodovodnega sistema in eno od črpališč pitne vode v Ljubljani. Je tudi najstarejša in največja vodarna v mestu, v njej še vedno deluje tudi vodnjak iz časov Franca Jožefa. Dijaki so se na ogledu spoznali s hidrologijo in ljubljanskim vodovodnim sistemom. Sledil je ogled črpalk, predstavitev monitoringa pitne vode in ogled območja vodarne.
V projektu kreativnega ustvarjanja iz odpadne KEMS so sodelovali dijaki 2. letnika nižje poklicnega programa.
Prišli smo do ugotovitve, da je v svetu preveč plastičnih izdelkov in posledično tudi plastičnih odpadkov. Zato smo se odločili, da bomo s pomočjo tetrapakov nadomestili plastične dele v naših novih izdelkih. Zraven bomo uporabili tudi drugi odpadni material, ki ga v vsaki gradbeni delavnici ali skladišču najdemo in predstavlja nevarni odpad za okolje. Pri izbiri izdelkov smo gledali predvsem na njihovo praktično in enostavno uporabo.
Odločili smo se, da naredimo štiri različne izdelke. Ti so sledeči:
Vabilo na 21. nacionalni projekt Unesco pridruženih šol Slovenije, ki ga organizira
Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana
Jezero je – jezera ni, ki bo v Kopru, 9. maja 2024.
Aegida, Capris, Justinopolis, Insula Capraria, Caput Histriae, Capo D`Istria, Koper.
Različni gospodarji, različna imena za Kozji otok, ki se med 1. in 2. svetovno vojno z zasutjem morja spremeni v kopno. Na zasutem območju ostaneta samo dve »jezeri«, ki sta ostanka koprskih solin.
V projektu mentorji delamo na celostnem razvoju posameznika. Želimo vzgojiti samostojne, učljive, srečne, srčne in zdrave posameznike. Mladim želimo približati naravo, ki je naša učilnica. Udeleženci bodo spoznavali naravno in kulturno dediščino ter oblikovali primeren odnos do vsega kar jih obdaja. Učili se bodo strpnosti, sodelovanja in trajnosti.
Teme: kulturna raznolikost, kulturna dediščina, medkulturno učenje, trajnostni življenjski slog.
Cilji projekta »Jezero je – jezera ni 2024«:
– ozaveščati in se učiti o pomenu vseživljenjskega izobraževanja,
– vseživljenjsko izobraževanje prenesti v življenje ter živeti in delovati trajnostno,
– naučiti se živeti skupaj in se izražati skozi umetnost.,
– naučiti se skrbeti za okolje in vodo.
Po našem prihodu v Koper se bomo na Carpacciovem trgu razdelili v skupine po delavnicah in se razkropili po prečudovitem historičnem mestnem jedru Kopra. Udeležencem bomo omogočili naslednje delavnice, ki se bodo izvajale na prostem in bodo izvedene glede na število prijavljenih in vremenske pogoje:
– gradbena delavnica: Fasadni plašči Kopra , Alenka Petrič,
– geodetska delavnica: Zakoličba stavbe, Rok Vodopivec,
– okoljevarstvena delavnica: Jezerska voda, Karmen Leskošek,
– pečarska: Pisani mozaiki, Eva Ličina
– likovna delavnica: Akvareli, Mary Lončar Klemenčič,
– novinarska delavnica: e-Jezerski list, Snežna Kokelj z dijaki SGGOŠ,
– fotografska delavnica: Foto utrinki s projekta, Miha Došler z dijaki SGGOŠ.
Okvirna časovnica tabora »Jezero je – jezera ni 2024«:
– 7.00 zbor pred šolo ŠGGOŠ in odhod za tiste, ki bomo potovali z avtobusom
– 8.30 do 8.45 prihod udeležence na Carpacciov trg, uvodni pozdrav, fotografiranje in razdelitev po skupinah
– 8.45 do 13.00 delo v delavnicah in oddaja izdelkov
– 13.00 do 14.00 zaključna prireditev s predstavitvijo izdelkov
Material za posamezne delavnice:
– gradbena: na voljo bo risalni papir, trda podlaga za risanje, podlago za sedenje ter svinčnike in barvice udeleženci prinesejo sami,
– geodetska: priskrbeli bomo gradivo in geodetsko opremo, udeleženci si prinesejo pisala in kalkulatorje,
– okoljevarstvena: priskrbeli bomo gradivo, udeleženci si prinesejo nepremočljivo obutev,
– delavnica kulturne dediščine: priskrbeli bomo gradivo, pisalni in risalni pribor prinesejo udeleženci seboj,
– pečarska: material in lepilo za mozaike bomo pripeljali mi, vendar pa udeleženci lahko tudi sami prinesejo nabrane drobne kamne, koščke opeke, steklene koščke in školjke z morske obale; primerna oblačila za delo,
– likovna: na voljo bo risalni papir in trda podlaga za risanje, udeleženci naj prinesejo svoj lonček, svinčnike, čopiče in akvarelne barvice ter podlago za sedenje,
– novinarska: beležka in pisalo, prenosnik,
– fotografska: udeleženci prinesejo svoje fotoaparate.
Izdelkov, ki bodo nastali med izvedbo projekta, ne vračamo. Prav tako si pridružujemo pravico do reprodukcije, razstavljanja in objavljanja vseh izdelkov in fotografij nastalih med projekta. Vabilu je priloženo soglasje staršev za sodelovanje na delavnici.
Na srečanje lepo vabimo osnovne šole (zadnja triada) in srednje šole.
Za malico in prevoz udeleženci poskrbijo sami. Bomo pa sodelujočim omogočili avtobusni prevoz izpred naše šole. Kotizacije ni.
V primeru slabega vremena bomo tabor prestavili na kasnejši datum oz. se bo vsebina delavnic prilagodila vremenu.
Vabilu je priložena prijavnica, ki jo pošljete do 1. 4. 2024 na naslov: karin.prodan@sggos.si.
Starši naj podpišejo priloženo soglasje za sodelovanje.
Veselimo se sodelovanja z vami.
1. Predmet in cilj projekta:
Projekt je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem. Življenje, človekovo delovanje, razmišljanje nikoli ne miruje. Odvija se neprekinjen razvoj. Ob tem ostajajo orodja, dejavnosti, načini bivanja in delovanja, ki zastarajo. Nadomestimo jih z novimi. Med vsem kar smo nadomestili z novi so tudi poklici, ki izginjajo ali pa so že zelo redki. Številne dejavnosti ne ustrezajo potrebam današnjega časa, ker so današnji poklici specializirani in tehnično veliko bolj napredni. Dediščina je dokument časa. Ker na staro običajno pozabimo, želimo s projektom spomniti in opomniti na izginjajoče in redke poklice. Na njih nas mogoče spomni kakšen predmet ali uniforma v omari starih staršev. Sodelujoči učenci in dijaki naj skozi fotografijo prepoznajo in predstavijo redek ali izginjajoč poklic, vključno z orodji, uniformami, uporabljenimi materiali in mojstrskimi tehnikami. Priložijo naj kratko besedilo z nazivom in opisom poklica. Na hrbtno stran fotografij naj prilepijo opis fotografije.
2. Teme: kulturna raznolikost, kulturna dediščina, medkulturno učenje, trajnostni življenjski slog.
3. Način sodelovanja v projektu: Mentor pripravi izbor šestih fotografij v formatu 20 x 30 cm, fotografije naj ne bodo na nič prilepljene, na hrbtni strani naj bodo opremljene z naslednjimi podatki:
– naslov oz. opis fotografije,
– avtor,
– mentor, šola, ki jo predstavljajo.
Pri izboru fotografij bodite pozorni na:
– izvirnost motiva,
– kompozicijo,
– kakovost posnetka (svetloba, barva).
4. Pri pošiljanju poskrbite za primerno zaščito vaših fotografij. Fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico, da jih razstavimo in objavimo na spletu oz. uporabimo za promocijo naše šole.
5. Dodatne informacije in prijava na projekt karin.prodan@sggos.si.
Priloženi sta prijavnica in soglasje, ki jo pošljite do 15. 12. 2023.
Evalvacijsko poročilo pošljite do 12 . aprila 2024, na naslov organizatorja projekta. Pošljite tudi posamezne fotografije v elektronski obliki na naslov: karin.prodan@sggos.si
Hkrati pošljite fotografije tudi po pošti na naslov:
SGGOŠ Ljubljana, Dunajska c. 102, 1000 Ljubljana, s pripisom
»Dediščina redkih in izginjajočih poklicev«.
Veselimo se sodelovanja z vami.
V Šoštanju smo se predstavili v okviru “Dnevov evropske kulturne dedišičine 2023” na Glavnem trgu pod Šoštanjskim gradom. Našemu vabilu na ogled so se odzvali: Vrtec Šoštanj, OŠ KDK Šoštanj, OŠ iz Velenja in Šolski center Velenje, vključno z oddelkom umetniške gimnazije, katere dijaki že imajo izkušnjo s kamnoseštvom. V Šoštanju so nas, poleg prijetnih in radovednih domačinov, obiskali tudi: vodstvo Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje, direktor Marmor Sežana – Andrej Kos in tudi lokalni kamnoseki. Poseben obisk pa nam je namenil tudi župan Občine Šoštanj, Boris Goličnik. Občina Šoštanj se je izkazala za odlično gostiteljico, za kar smo ji zelo hvaležni. V znak pozornosti in zahvale smo županu podarili izklesan grb Občine Šoštanj. Grb že krasni županovo pisarno.
Prenos tovrstnih znanj odpira veliko možnosti za sodelovanja, ohranjanja tradicije in dediščine.
Šoštanj je že od nekdaj bil močno povezan s kamnom. Zaradi nekoč aktivnega ognjenika – Smrekovca, se je del tal oblikoval v kamnito strukturo sedimentnih kamnin. Med njimi najdemo tudi značilen zeleni tuf, ki so ga nekoč uporabljali predvsem za arhitekturne elemente – vhodne portale, okenske in vratne okvirje. Še danes najdemo precej zapuščenih kamnolomov v okolici Šoštanja, ki pa so lahko izziv za prihodnjo zgodbo, saj skozi učni program na SGGOŠ.StG vzpodbujamo dijake k uporabi slovenskih avtohtonih materialov v gradbeništvu in arhitekturi.
O našem projektu so poročali tudi v Slovenskih novicah.
V četrtek, 5. 10. 2023, smo predstavljali naših 10 izobraževalnih programov na Promociji deficitarnih poklicev v Mestnem parku v Sežani. Za osnovnošolce iz OŠ Sežana, OŠ Divača, OŠ Hrpelje, OŠ Dutovlje in OŠ Komen smo izvedli tri delavnice:
Analiza vode – okoljevarstvena delavnica
Merjenje s teodolitom in dronom – geodetska delavnica
Izdelava ptičje hišice – tesarska delavnica
Utrinek z okoljevarstvene delavnice v Primorski kroniki na 3:48 minuti.
