Drevesa so najmogočnejša bitja: zakoreninjena v zemlji, se vzpenjajo najvišje in živijo najdlje. Drevo je zaradi svoje dolgoživosti od nekdaj simbol življenja. Med človekom in drevesom se je v zgodovini spletla posebna vez, človek je drevesa sadil, jih negoval in varoval zaradi njihove uporabne vrednosti, estetskih vidikov in verovanja.
Slovenija se kot dežela gozdov ponaša z bogato drevesno naravno dediščino. Zaradi zavedanja naših prednikov, da je potrebno drevesa varovati, se je ohranilo veliko izjemnih dreves, ki so po svoji višini, obsegu debla ali starosti posebna tudi v evropskem merilu. Vpisana so v Register naravnih vrednot (Zavod RS za varstvo narave), z namenom ohranjanja in varovanja tovrstne dediščine.
Danes smo ob strokovnem vodenju dr. Kristjana Jarnija, predavatelja in raziskovalca na Biotehniški fakulteti na Oddelku za gozdarstvo, preverili svoje poznavanje drevesnih vrst, ko smo se v dveh skupinah sprehodili po drevesnem parku v okolici naše šole. Skupaj smo se prepustili zgodbam, ki jih s svojo obarvanostjo, vonjem, veličino in starostjo našim čutom pripovedujejo ta čudovita bitja. Da pa ne bi zanemarili vseh tistih, ki v zavetju krošenj nimajo svojega doma, smo v šolski delavnici izdelali domovanja za žuželke. Nastali so trije žuželčji hoteli, ki bodo postali dom za pikapolonice, metulje, divje čebele in ostale žuželke.
