Select Page

Rastem s knjigo

Alenka Tomšič Grgurič, prof.

koordinatorica projekta

​Nacionalni projekt Rastem s knjigo spodbuja bralno kulturo med najstniki v zadnji triadi OŠ in prvih letnikih SŠ. Projekt izvaja Javna agencija za knjigo v okviru Ministrstva za kulturo.

 

 

Vinko Möderndorfer: Romeo in Julija iz sosednje ulice

2023/24

Suzana Tratnik: Noben glas

2018/19

Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela

2013/14

Mateja Gomboc: Balada o drevesu

2022/23

Lučka Kajfež Bogataj: Planet, ki ne raste

2017/18

Cvetka Bevc: Desetka

2012/13

Nataša Konc Lorenzutti : Gremo mi v tri krasne

2021/22

Marjana Moškrič: Sanje o belem štrpedu

2016/17

Andrej Rozman Roza: Izbrane Rozine v akciji

2011/12

Igor Karlovšek: Preživetje

2020/21

Stepančič Damjan in Andrej Rozman Roza: Živalska kmetija

2015/16

Slavko Pregl: Geniji brez hlač

2010/11

Cvetka Sokolov: V napačni zgodbi

2019/20

Suzana Tratnik: Ime mi je Damjan

2014/15

Rastem s knjigo 2023/24

Osnovni cilj projekta je skrb za bralno kulturo dijakov in spodbujanje k branju slovenskega mladinskega leposlovja. Pri urah slovenščine in v času nadomeščanj v knjižnici beremo, razmišljamo in se pogovarjamo o avtorju in prebranem. Tokrat so ob obisku splošne knjižnice dijaki prvih letnikov SSI, PTI in strokovne gimnazije dobili v dar pesniško zbirko Vinka Möderndorferja Romeo in Julija iz sosednje ulice, z ilustracijami Jureta Engelsbergerja. Odlične ilustracije učinkujejo kot nekakšni likovni komentarji posameznih pesmi. V knjigi so zbrane oblikovno in tematsko zelo raznolike pesmi za mlade. Osrednja tema je ljubezen v vsej pestrosti – prikazane so prve ljubezni, povezane z negotovostjo, ljubosumjem in srečo, živčnostjo in dotiki, prepirom in sramežljivostjo pa tudi minljivostjo. Gotovo pa sodobni mladi bralci ne morejo prezreti povezave z znamenito Shakespearove dramo Romeo in Julija. Ta se kaže že v samem naslovu pesniške zbirke kot tudi v aktualizaciji ljubezenskih občutij ter zadreg. Poezija v drugi glagolski osebi nagovarja tako dekle kot fanta. Pesniški izraz je bogat in raznovrsten, oblika besedila je bodisi klasična bodisi preoblikovana. Kot eksperiment se pojavlja likovna pesem, ki je namenoma napisana kot nerazvidna uganka, ki jo mora bralec sam razvozlati s postavljanjem mej med besedami. Prepričljivost sporočila za mlade bralce pa soustvarja premišljena raba slenga in poigravanje s tujkami.

(Povzeto po utemeljitvi strokovne komisije za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture JAK.)

 

Rastem s knjigo 2022/23

Osnovni cilj projekta je skrb za bralno kulturo dijakov in spodbujanje k branju slovenskega mladinskega leposlovja. Pri urah slovenščine in v času nadomeščanj v knjižnici beremo, razmišljamo in se pogovarjamo o avtorju in prebranem.

Ob obisku splošne knjižnice so dijaki prvih letnikov SSI, PTI in strokovne gimnazije letos dobili v dar knjigo pisateljice Mateje Gomboc Balada o drevesu.

Mladinski roman je presunljiva pripoved o izkušnji sedemnajstletne gimnazijke Ade, ki doživi nepredstavljivo bolečino in grozo ob izgubi svojega fanta Majka. Sredi skupnih načrtov in mladostne radoživosti jo je njen ljubljeni zapustil, ko je storil nepreklicno dejanje – samomor. Prepustil jo je težkim vprašanjem, ki jih vselej odpira samomorilsko dejanje: Zakaj je to storil? Ali sem kriva, ker mu nisem znala pomagati v stiskah in depresijah? … V travmatičnem soočanju s krutim dejanjem, ob spopadanju z globokimi čustvenimi pretresi in nihanju od obupa in bolečine do vere vase najde tolažbo v svoji violini – je namreč izvrstna glasbenica, ki na konservatoriju študira violino – ob strani ji stojijo tudi družinski člani in prijatelji. Sčasoma zmore zaživeti v novi realnosti svojega življenja brez Majka.

Roman Balada o drevesu je napisan kot osebna izpoved glavne junakinje, ki ne zapada v samopomilovanje, ampak do svojega čustvovanja ohranja pravšnjo distanco. Avtorica se kočljive problematike loteva s posluhom za način mišljenja in čustvovanja najstnikov, v jeziku, ki jim je blizu.

(Povzeto po utemeljitvi strokovne komisije za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture JAK.)

 

Dostopnost