Slovenci smo kot narod čebelarjev pomembni v svetovnem merilu. V evropskem letu kulturne dediščine je bil na pobudo slovenskih čebelarjev 20. maj razglašen za svetovni dan čebel. Izbrani datum je rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Z razglasitvijo so se uresničila večletna prizadevanja Čebelarske zveze Slovenije, da bi svetovno javnost opozorili na pomen varovanja čebel in drugih opraševalcev za obstoj življenja na našem planetu.
In kaj nam ponuja naša čebelarska dediščina? Najprej je to naša kranjska čebela ali sivka, kot ji tudi pravimo, naša avtohtona čebela. Priljubljena zaradi svoje krotkosti, mirnosti in medonosnosti je druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu. Tradicionalni čebelnjaki kot posebni arhitekturni spomeniki, poslikane panjske končnice kot avtohtoni kulturni element, izročilo čebelarskega znanja in še marsikaj zaznamuje našo preteklost. Kako preteklost srečuje prihodnost, pa smo lahko spoznavali tudi iz pripovedovanja današnjega predavatelja, navdušenega čebelarja, g. Franca Šivica. Ob svoji dolgoletni osebni čebelarski zgodbi je predstavil sodobna področja čebelarjenja, kot so apiterapija, urbano čebelarjenje in čebelarski turizem.
