Select Page

20. maj – slovenski čebelarski praznik

20. maj – Danes, na obletnico rojstva Antona Janše, slovenski čebelarji praznujejo svoj praznik Znameniti čebelarski strokovnjak  se je rodil 20. maja 1734 v Breznici na Gorenjskem. Zaradi svojega izjemnega poznavanja čebel je postal prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegov prispevek k začetku modernega čebelarstva je izrednega pomena. Zbran je v dveh njegovih knjigah: Razprava o rojenju čebel (1771) in Popolni nauk o čebelarstvu (1775). Čeprav je bil Anton Janša akademsko izobraženi slikar, se je posvetil čebelarjenju, ki ga je navduševalo od ranega otroštva, saj so imeli v domačem čebelnjaku kar sto panjev. Anton Janša je umrl  l. 1773. Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in po sprejetju sklepa Vlade RS naj bi Organizacija združenih narodov za svetovni dan čebel razglasila prav rojstni dan Antona Janše. Prizadevanja slovenskih čebelarjev, da bi slovenski čebelarski praznik postal praznik vseh čebelarjev v svetovnem merilu, naj bi se uresničila že l. 2018. Ob današnjem prazniku čestitamo vsem slovenskim čebelarjem. »Naj medi«!

Obisk Slovenskega etnografskega muzeja in slikanje po vzoru panjskih končnic – 11. april 2016

Dijaki T2A smo si v muzeju ogledali zbirko predmetov, ki prikazujejo slovensko ljudsko likovno umetnost: poslikane panjske končnice, slike na steklu, skrinjice, preslice in vretena, komatne glavnike, palice in pipe, trniče, modele za mali kruhek. Spoznali smo tradicionalne ornamente in njihov pomen. Poslušali smo razlago o zgodovini čebelarstva na Slovenskem, si ogledali različne oblike panjev in spoznali njihov razvoj. Kustosinja nam je predstavila etnološki pomen panjskih končnic:  iz poslikav lahko ugotavljamo, kakšen odnos do sveta so imeli naši predniki. S poslikavami čelnih deščic so v 18. in 19. stoletju označevali panje in olajšali čebelam njihovo prepoznavanje, kmetu-čebelarju pa so krasile čebelnjak in njegove čebele varovale pred zlemi silami.

Poslikane panjske končnice so najizvirnejši del ljudskega slikarstva na Slovenskem, posebnost ljudske umetnosti doma in v svetu. Tudi mi smo se preizkusili v poustvarjanju kulturne dediščine, ko smo v ustvarjalni delavnici prerisovali stare motive ali domišljiji prepustili prosto pot. Svoje poslikane deščice smo prinesli v šolo ter ob narisanih motivih povedali ali napisali zgodbo.

EKO dan 2016 – 5. april 2016

»Nič več čebel, nič več opraševanja, nič več rastlin, nič več živali, nič več človeka«

Letošnji EKO DAN je na SGGOŠ Ljubljana potekal v znamenju čebele. Kranjsko sivko in bogato dediščino čebelarjenja je v predavanju predstavil mladi čebelar, dijak Sebastjan. Na šolo smo povabili tudi priznanega strokovnjaka in navdušenega čebelarja F. Šivica, ki nam je povedal zanimivo zgodbo o svoji čebelarski življenjski poti in nam predstavil apiterapijo, čebelarski turizem, urbano čebelarjenje in še marsikaj zanimivega.

Ustvarjalne delavnice so pripravili tudi posamezni učitelji in dijaki smo razpravljali, reševali križanke, se preizkusili v kvizu, poslušali skladbe in besedila, risali, projektirali  – vse na temo čebelje družine.

Ogledali smo si tudi film Več kot med, ob katerem smo se resno zamislili nad okoljskimi izzivi sodobnega časa. Ker skrbimo za čisto okolje, smo dan zaključili s čiščenjem šolske okolice.

»Ohranimo čebele, da ne propademo skupaj z njimi.« (Anja)

»Eko dan mi je bil zelo všeč, bilo je zanimivo in zabavno; všeč mi je bilo tekmovalno vzdušje.« (Dominik)

»Eko dan se mi je zdel zelo poučen in zanimiv.« (Sašo)

Po Jurčičevi poti – 16. marec 2016

Pri Jurčiču na MuljaviDijaki 2. letnikov smo v mrzlem in vetrovnem dnevu prehodili del poti, po kateri je pisatelj Josip Jurčič obiskoval šolo. Ob strokovno vodenem ogledu njegove rojstne hiše na Muljavi smo opisovali materiale, konstrukcijo, opremljenost in namembnost poslopij tega kulturnega spomenika, ki je muzej na prostem. Ogledali smo si zbirko pisateljeve literarne zapuščine in se v kratkem filmu seznanili z  razmerami iz časa pisateljevega življenja.

 

Pred čebelnjakom, Jučičeva domačija, MuljavaOb ogledu tradicionalnega  slovenskega čebelnjaka smo na učne liste prerisovali motive panjskih končnic. Skupina dijakov je pod vodstvom profesorice naredila izmere čebelnjaka, po katerih bomo v šoli izrisali načrt in izdelali maketo.

Orodna vrstica za dostopnost