Select Page

Voda – kaj mi pomeni? – 21. 3. 2019

Ob mednarodnem dnevu voda smo se udeležili Unesco projekta SVŠGUGL Voda – kaj mi pomeni? Na šoli so pripravili različne delavnice, predstavnice SGGOŠ smo se udeležile delavnice Kreativno razmišljanje po de Bonu.

Edward de Bono, zdravnik in psiholog, je avtor različnih metod kreativnega razmišljanja, ena najbolj znanih je šest klobukov razmišljanja (http://www.debono.si/sest-klobukov-razmisljanja-o-metodi).

Me smo se posvetile vodi. Vsaka skupina je dobila trditev, o kateri je razmišljala, kakšne posledice pusti trenutno, kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno na nas, naših bližnjih in širši okolici ter svetu. Trditve so bile:

 

Na svetu je ostalo samo še sto litrov vode.

 

 

Imamo samo še biorazgradljive odpadke, mečemo jih v morje, kjer razpadejo.

 

Prodajajo le vodo v prahu – 100 g vode stane 1000 evrov. Iz enega grama prahu dobimo 1 liter vode.

Zaradi pomanjkanja vode smo na robu preživetja. Imamo zalogo za eno leto.

Ko smo svoja razmišljanja primerjale, smo iskale tudi rešitve iz nastalih situacij. Rešitve smo vrednotila kot dobre, slabe in zanimive. Zanimive rešitve so tiste, ki navadno prinašajo spremembe in novosti.

Me smo se na delavnici lepo imele in naučile nekaj novega, hkrati pa ozavestile, da voda ni samoumevna in da bodo z njo še »težave«.

Poskusite po de Bonu o okolju in vodi razmišljati čimveč še vi.

Plastični zamaški za Vesele nogice

Na šoli že več let zbiramo plastične zamaške, ki jih oddamo društvu Vesele nogice. To je društvo, ki skrbi za pomoč osebam z različnimi motnjami v razvoju. Z zbiranjem starega papirja in zamaškov zbirajo sredstva za lajšanje bolečin in terapije, ki omogočajo ohranjanje gibljivosti prizadetim otrokom.

Veseli smo, da lahko s skromnim prispevkom pomagamo, spodbujamo dobrodelnost in hkrati širimo zavest o pomembnosti primernega odnosa do okolja. Vsaj delček plastike, ki že ogroža zemljo in življenje na njej, tako lahko ponovno uporabijo.

Dijaki SGGOŠ, vabim vas, da zamašek s plastenke odvržete v za to pripravljene škatle na hodnikih šole.

Hvala.

Marjana Pezdirc Kolnik, koordinatorica za Unesco ASPnet

16. november – mednarodni dan strpnosti

Deklaracijo o načelih strpnosti je sprejela generalna konferenca UNESCO leta 1995 v Parizu in 16. november razglasila za mednarodni dan strpnosti. Deklaracija med drugim pravi:

»Strpnost je spoštovanje, sprejemanje in priznavanje bogate raznolikosti svetovnih kultur, oblik izražanja in načinov biti človek. Strpnost spodbuja znanje, odprtost, sporazumevanje in svobodo misli, vesti in prepričanja.

Strpnost je harmonija v različnosti.

Strpnost je vrlima, ki omogoča mir, ki kulturo vojne nadomesti s kulturo miru.

Strpnost ni popustljivost, ni prijaznost ali prizanesljivost.

Strpnost je priznavanje univerzalnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin drugih.

Strpnost je pluralizem, demokracija in vladavina prava. Pomeni, da je posameznik svoboden, da se ravna po svojih prepričanjih in sprejema, da se drugi ravnajo po svojih. Pomeni, da sprejmemo, da imajo ljudje, različni v svojem videzu, po položaju, govoru, obnašanju in vrednotah, pravico, da živijo v miru in pravico biti to, kar so… Prav tako pomeni, da posameznik drugim ne vsiljuje svojih stališč«.

In kot pravi predsednik naše države: »Strpnost je modrost. Ne prenaša se iz generacije v generacijo z geni. Strpnost je naša izbira…  je najvišja umetnost življenja med ljudmi in življenja v sožitju.«

Pa še nekaj misli, ki so jih prispevali dijaki T2.a:

Strpnost je, ko spoštujemo drug drugega in sprejemamo drugačne od nas, da smo si vsi enakopravni…

Dijak T2A

Nestrpnost je, da si nemiren in težiš ljudem okoli sebe …

 

Dijakinja T2A

Strpni posamezniki so bolj prijetni, saj so pripravljeni žrtvovati svoj čas za »boljše«.

 

Dijak T2A

Strpnost je dobra človekova lastnost. Strpen je tisti, ki se za napako prijatelja ali koga drugega ne razjezi, čeprav mu to morda škoduje. S prijazno in mirno besedo želi priti do obema koristnega dogovora.

 

Dijak T2A

Strpnost je nekako kot čakanje, da se umiriš, da na primer, če je pred tabo velika vrsta in zelo potrpežljivo čakaš, da prideš ti na vrsto.

 

Dijak T2A

V okviru filmskega kluba smo si ogledali japonski film Okus življenja  in tudi tako obeležili mednarodni dan strpnosti.

Svetovni dan miru na Cerju – srečanje Unesco šol – 21. 9. 2018

Dijaki in učenci 74 šol iz Slovenije in gostje iz Italije smo 21. septembra 2018 obeležili svetovni dan miru.

Gimnazija Nova Gorica je v  okviru Unescovega mednarodnega projekta »Meja«, ki je imel letos geslo  Iz roda v rod … za vse večne čase, gostila preko 600 mladih šolarjev in njihovih mentorjev. Sodelovala sta tudi društvo TIGER PRIMORSKE in občina Miren-Kostanjevica ter društvo podeželskih žena Miren Orehovlje.

Srečali smo se že šestič, na Cerju, ob pomniku braniteljem slovenske zemlje.

Dijaki SGOOŠ smo se udeležili ene od 15 delavnic. V delavnici orientacije z reševanjem matematičnih, naravoslovnih in geografskih nalog smo se zelo dobro odrezali.

Vse se je začelo s pogovorom o dogodkih iz zgodovine, ki so se začeli v letih, ki imajo zadnjo številko 8 – 818, 1428, 1918 in 1988. Potem pa so nas razdelili v skupine. Vsaka skupina je dobila delovne liste in zemljevid. Vprašanja niso bila enostavna, saj so preizkusila naša znanja na različnih področjih. Nekaj iz okolja, zgodovine, celo iz geodezije. Prav so nam prišle tudi spretnosti iz risanja in orientacije.

Na zaključni prireditvi, ki so jo pripravili dijaki Gimnazije Nove Gorica, so se predstavili dijaki z deli iz različnih delavnic, pa tudi peli, plesali in igrali so.

Ob koncu smo posadili še lipo, ki je simbol miru.

Dijaki in osnovnošolci smo se med seboj zelo povezali, četudi smo bili iz različnih krajev.

Uživali pa smo tudi v dobrotah kuharic, ki so nam pripravile vseh vrst peciv.

ENO TREE planting Day – 21. september

Dan sajenja dreves se odvija na svetovni dan miru – 21. septembra.

Sajenje po vsem svetu organizira Eno šola, ki ima sedež na Finskem in si prizadeva, da bi s sajenjem dreves vplivali na zeleno okolje in hkrati ozaveščali o podnebnih spremembah in pomenu raznolikosti eko sistemov na Zemlji. Od začetka delovanja v letu 2000 se je tej zvezi šol in skupnosti za trajnostni razvoj pridružilo več kot 10 tisoč šol iz 157 držav, ki so si postavile za cilj posaditi 100 milijonov dreves. Na SGGOŠ smo se sajenju dreves priključili  in prvo drevo – lipo, ki je simbol miru in družbenega življenja, posadili pred šolo že leta 2004.

V mnogih slovenskih vaseh je bila navada, da so se zbirali ob kamnitih mizah pod lipo,  sprejemali odločitve o medsebojni pomoči, volili in praznovali, se veselili in plesali. Tako je lipa pomenila središče skupnosti.

Pridružujemo pa se tudi sajenju lip na Cerju, kjer vsako leto v organizaciji Gimnazije Nova Gorica obeležujemo dan miru in kjer nastaja že pravi drevored lip.

Šteje vsako posajeno drevo.

Dostopnost