Select Page

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. 4. 2021

Za pravljice nismo nikoli prestari!

“Nekoč so na SGGOŠ živeli dijaki  in učitelji, ki se na noben način niso mogli srečati v lepem in toplem šolskem kotičku, kjer je mrgolelo na tisoče različnih zgodb in pripovedk. Tja so se želeli  zateči pred zunanjimi nepridipravi in pošastmi, da bi navezali čarobne stike z bitji, živečimi na naših tleh pred več kot milijon leti …«

Pa smo se zatekli na zoom in si pripovedovali slovenske ljudske pravljice. Ponovno smo se učili, vzgajali, ozaveščali, se umirjali in vznemirjali ob naslednjih: Povodni mož, Kralj in pastirček, V ribe zaklete ženske v Vrbskem jezeru, Vrag se ženi, Zlata ptica, Zgodbe o gradu Čeplje, Trije bratje iščejo srečo, Indija Koromandija, Šmarna gora in velikan Hrust.

Ob dnevu knjige vsem bralcem voščimo in želimo, da bi znali izbirati dobro čtivo!  Če vam zmanjka idej in priporočil, katero knjigo bi vzeli v roke, vzemite pravljice. Zanje nismo nikoli prestari, saj brezčasno krepijo in ohranjajo našo čustveno inteligenco in miselno vitalnost.

In kot je zapisal A. Einstein: “Če hočete, da bodo vaši otroci inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bodo še inteligentnejši, jim berite več pravljic.”

Vaši bralci

Knjiga z moje nočne omarice

Prosta izbira interesnih dejavnosti

»Knjiga z moje nočne omarice«, april 2021

Za pravljico nismo nikoli prestari!

 

»Sinovi pridejo do nekega gradu, pa vprašajo, kaj pri njih delajo hlapci. Grofica jim odgovori: Grofa varujejo, da ga ne bodo miši pojedle.«

(Trije bratje, iz knjige Slovenske ljudske pripovedi)

 

VABILO

V mesecu aprilu se dijaki in učitelji že vrsto let srečujemo ob branju leposlovja.

Letos praznujemo deseto obletnico dejavnosti Knjiga z moje nočne omarice in si bomo privoščili manjšo spremembo. Do sedaj smo vsako leto brali romane in povesti po lastnem izboru, v tem aprilu pa se bomo usmerili v slovenske pripovedke, pravljice in legende. Ob stoletnici rojstva Kristine Brenkove (zbirateljice pravljic in mladinske literature) se bomo vračali v otroštvo in se spominjali naših prvih doživljanj med poslušanjem ali branjem pripovedk.

Izbrali bomo najmanj pet slovenskih pravljic in vsaj eno predstavili na naših klepetih v živo ali na daljavo. Če knjig nimate več na policah, lahko sledite spodnjim povezavam na besedila v e-obliki:

  1. https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Slovenske_ljudske_pravljice
  2. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-116XM6BP/89a96442-d008-4de5-bb7a-f0a482b602bc/PDF

Kot že vemo, je slovenske pripovedke zbiral tudi Josip Jurčič. Na spodnji  povezavi najdete njegov izbor:

  1. http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-0YMWW2PF/20/index.html.

 

Kdor želi prebrati in deliti svoj izbor slovenskih ljudskih pravljic v dejavnosti Knjiga z moje nočne omarice, je vabljen k vpisu v spletno učilnico: https://ucilnice.arnes.si/course/view.php?id=30535

 

Dijakom je priznanih 20 ur proste izbire IND.

 

 

 

Dan poezije na SGGOŠ, 19. 3. 2021

„Veseli srce se mi in smeje“

Jurčičeve in slovenske ljudske pesmi po njegovem izboru

Poetično  vzdušje je danes preplavilo  nastopajoče in poslušalce, ki smo se zbrali v mali dvorani, da bi ob branju in poslušanju lepe besede proslavili svetovni dan poezije. Recital, ki je bil letos posvečen našemu realističnemu pripovedniku in publicistu Josipu Jurčiču, nam je odprl tudi manj znana področja njegovega delovanja. Začutili smo, kakšno moč in aktualnost premore naša ljudska pesem in da ima poleg zgodovinske razsežnosti še tisto drugo, nadčasovno. Jurčičeva avtorska pesniška dela pa so nas opomnila, kako pomembno je ostati zvest materni besedi.

Recital smo pripravili: Janja Pivk, Jan Šeme (O4C), Jurij Kacjan, Laura Kozinc Huskić (T4A) ter mentorici Alma Repar in Alenka Tomšič Grgurič.

 

Dan poezije, 19. 3. 2021

Kot že vrsto let, bomo tudi letos obeležili dan poezije na šoli.  Ob okroglih obletnicah slovenskih literatov posvetimo ta dan na en način tudi njim. Najbrž ste že slišali, da je letos 140 obletnica smrti pisatelja Josipa  Jurčiča. Zato bomo na ta dan obudili spomin prav nanj.  Sicer malo nenavadno, ker je poznan predvsem kot prozaist. Manj pa je znan kot zbiratelj in zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi in pisec lastnih. Ob krajših opisih njegovega delovanja in življenja bodo maturanti iz T4A in O4C v svojih mehurčkih pri urah slovenskega jezika predstavili nekaj ljudskih pesmi po njegovem izboru, pa tudi nekaj Josipovih. Več.

Ob dnevu poezije želimo, da bi se vam tudi v teh duhamornih časih po Jurčičevo srce veselilo in se smejalo!

Vtisi s knjižnega sejma

“Televizija je zelo poučna. Vsakič, ko jo kdo prižge, grem v drugo sobo in berem knjigo.” Groucho Marx

Dijaki, ki so se e-knjižnega sejma udeležili, so napisali, da so veliko izvedeli in si tako z  besedno umetnostjo vsaj malo obogatili svoj domišljijski in čustven svet.

Kar nekaj dogodkov jih je nagovorilo k branju nove knjige!

Sejma so se udeleževali po lastnih časovnicah in ga obiskali enkrat oz. večkrat med 23. 11. in 5. 12. 2020.

Preberite si nekaj njihovih vtisov in opisov:

»Ob obisku virtualnega 36. knjižnega sejma sem bil zelo presenečen, saj nisem pričakoval sejma v tako obsežni obliki, kot je tudi dejanski. Bil sem navdušen, ker je ponujenih veliko zanimivih dogodkov. Poleg dogodkov je na voljo za pogled ali nakup tudi ogromno knjig za vse starosti, ki so ponudba številnih založb. Moje mnenje je, da jim je virtualni knjižni sejem uspel zelo dobro.«  Viktor O., T2B

 

»Sejem mi je bil zanimiv, saj sem ga prvič doživel na tak način.  Z lahkoto se orientiraš in si lahko večkrat pogledaš stvari, ki te bolj zanimajo. Z lahkoto najdeš tudi knjige, ki so ti všeč in njihovo obrazložitev. Zanimivi so tudi posnetki avtorjev, kjer izveš nekaj več o njihovih knjigah ali pa o njihovem življenju in delu.«  Jure P., T2B

 

»Meni se je zdel virtualni sejem zanimiv, saj je bilo veliko videov, ki so nadomestili ogled sejma v živo. Izvedel sem nekaj novega o knjigah, zato mislim, da se bom sejma še kdaj udeležil.«

Domen G., T2B

 

 

Odmev s knjižnega sejma

»Sejem bil je živ« (A. Aškerc)

V okviru proste izbire interesnih dejavnosti smo tudi letos obiskali knjižni sejem v Cankarjevem domu. V času našega obiska je bila večini dijakov najbližja okrogla miza oz. debata o tehnologiji napredka ali uničenja. Prisluhnili pa smo tudi nekaterim drugim predstavitvam in pogovorom. Statistike v Sloveniji kažejo upadanje nakupovanja knjig in rast knjižnične izposoje. Vsesplošna materialna zasičenost se na žalost dotika tudi domačih knjižnih polic. Kljub vsemu, če najdemo tisto »tapravo«, jo zagotovo tudi kupimo. Dijaka na fotografiji to lepo potrjujeta.

Vtisi dijakov:

… »V pogovoru o tehnologiji napredka ali uničenja so povedali, da se 90 % ljudi slabše počuti zaradi množice magnetnih polj in WiFi, da bi morali izklapljati mobilne telefone, kadar jih ne potrebujemo …«  Sejem je zelo zanimiv, saj je veliko novih knjig in založb, ki jih še ne poznam. Zagotovo bom prišel še drugo leto.« …   (Filip Š., T2A)

… »S sošolcem sva pregledovala razstave različnih založb. Opazila sva knjigo Grete Thunberg, švedske aktivistke za varovanje okolja … iskal sem delo avtorja  Terryja Pratchetta, pa mi ni uspelo. Svetovali so mi, naj se pozanimam v knjižnici.«  … (Mark K., O3C)

»Po vstopu na sejem sem zagledal nekdanjega člana benda Via Ofenziva, Esada Babačića. Govoril je o svoji poeziji in odnosu do glasbe. Gospoda Babačića osebno poznam, saj je bil moj oče v tem bendu.« … (Nejc, F., O3C)

… » Zelo mi je bilo všeč in debata v »kavarni« se mi je zdela poučna, kjer sem slišala veliko novih stvari« … (Eva Z., T1A)

… »Na knjižnem sejmu mi je bilo zelo poučno, sproščeno in zelo mi je bilo všeč, ko je bilo toliko različnih zanimivih knjig skupaj. Poslušala sem razgovor o tehnologiji napredka ali uničenja. Pogovarjali so se o zdravju in kako je nevarna današnja tehnologija. Spoznala sem, kako zelo je pomembno tudi kje bereš, kakšna svetloba škoduje očem … Sama najraje berem zunaj, na svežem zraku, kjer se počutim zelo sproščeno.« … (Ana Marija K., T1A)

… »Sam bi se težko naslovil »bralec«, a ugotovil sem, da je branje zelo poučno, sproščujoče …

Priznam, da sem do sedaj poznal malo založb,v glavnem samo Mladinsko knjigo, ha, ha.  Na sejmu pa jih je  bilo v treh nadstropjih ogromno ….  povsod knjige … ena sama ogromna knjižnica!«

(Lenart J., T1A)

 

 

Dostopnost