V torek, 15. decembra 2016, smo tekmovali v ekokvizu. Naši enakovredno najboljši so bili: Kristina Rus in Blaž Černivec iz O4A; Katja Belec in Ana Jenko iz O3A; Tristan Zver in Matej Zabret iz O2A.
Veselimo se njihovih uspehov zdaj in na državnem tekmovanju. Hvala, ker ste osvajali znanje.
Vaša mentorica Ada Perko
V petek, 9. decembra 2016, smo izvedli šolsko Tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Letošnja skupna tema se glasi Na odru domišljije in resničnosti. Naši tekmovalci so ob branju in pogovorih, predvsem pa v pisnem interpretiranju predpisanih dramskih besedil, odkrivali literarno resničnost Partljičevih komedij Ščuke pa ni, Ščuke pa ne, Strniševega Samoroga in Zupančičevega Vladimirja.
Šolskega tekmovanja se je udeležilo 5 tekmovalcev. Najbolje uvrščeni – Tilen Lipush Rebernak (R3a), Katja Belec (O3a), Matej Zabret (O2a) – so dosegli bronasto priznanje in se bodo 25. januarja 2017 udeležili področnega tekmovanja.
Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo in želimo veliko bralnih užitkov ter tekmovalnih dosežkov na naslednji stopnji tekmovanja.
Mentorice: Ksenija Juvan Berič, Irena Justin, Alenka Tomšič Grgurič
V sredo, 14. decembra 2016, smo obiskali pivovarno Union. Ogled je zelo zanimiv, vendar je bil tudi prav poseben, saj smo bili deležni razlage pooblaščenca za varstvo okolja gospoda B. Medja. Izvedeli smo, kako ravnajo z odpadki , kako varčujejo z vodo v proizvodnji, kako ravnajo z njo, ko postane odpadek … Ogledali smo si enega od njihovih vodnjakov, izvedeli, da je za to potrebna koncesija in še smo lahko spraševali … . Bilo je suuuper. 🙂
Polnoletni dijaki so se že tradicionalno udeležili decembrske krvodajalske akcije na zavodu za transfuzijsko medicino na Šlajmerjevi ulici v Ljubljani. Tako so prispevali svoj del energije za življenje, ki rešuje življenja.
Zapisi naših dijakov s sejemske spremljevalne prireditve »Besedni zaklad naš vsakdanji: Ali še znamo povedati drugače?«
»24. 11. 2016 smo si dijaki in učitelji SGGOŠ ogledali 32. knjižni sejem v Cankarjevem domu. Med različnim spremljevalnimi prireditvami sem si izbral »Besedni zaklad naš vsakdanji. Ali še znamo povedati drugače?« Tam smo slišali diskusijo o tem, ali se v našem vsakdanu zmanjšuje uporabnost našega besednega zaklada. Izpostavili so pojav krajšanja in ustvarjanja novih besed med mladimi na socialnih omrežjih. Zanimivo je, da je pri pisanju haikujev ravno to bistvo. Da z malo besedami povemo veliko. Veselim se že naslednjega.« (Tilen)
»Kaj sploh je besedni zaklad? Ali je to število besed, ki jih poznaš ali razumeš? Ali je to, da znaš stavek povedati na več načinov, z različnimi besedami in besednimi zvezami? Hm, mislim, da je kar oboje pravilno in se dopolnjuje. Gospod na debati je povedal, da si besedni zaklad zgradiš sam, kar pomeni, da ga vsak dan nadgrajuješ z učenjem, branjem knjig, tudi z internetom (branje člankov).« (Katja)
»V debatni kavarni je potekala debata o našem vsakdanjem besednem zakladu. Bilo je omenjeno, da se noben človek ne rodi z bogatim besednim zakladom. Tudi v genih nimamo zapisano, da bo naš besedni zaklad bogat. Kako pa ga pridobimo? Nadgrajujemo ga z branjem knjig.« (Ana)
»Na pogovoru o besednem zakladu so govorniki povedali, da ga lahko nadgrajujemo in izboljšujemo z branjem knjig. Besedni zaklad je zelo pomemben, saj se tako lahko lepše in boljše izražamo, sogovornik pa nas lažje posluša in razume.« (Tamara)
»V debati so povedali, da se ljudje, ki nimajo besednega zaklada, pogosto ponavljajo. Govorniki so bili v glavnem pisatelji, ki imajo besedni zaklad dobro razvit. Skozi življenje jih je branje navduševalo. Zaradi ljubezni do knjig so se odločili, da bodo svojo moč besed predstavili tudi drugim in zato so postali pisatelji.« (Urša)
24. 11. 2016 so O1A poslušali predavanje o delfinih v slovenskem morju. Predavateljica je prišla k nam predstavit organizacijo Morigenos, ki se ukvarja s proučevanjem delfinov. Tovrstna opazovanja teh inteligentnih in lepih bitij so pomembna, ker lahko več izvemo o njihovem življenju in o »zdravstvenem« stanju našega okolja – morja. Delfini so namreč bioindikatorji ali pokazatelji čistoče oziroma kakovosti našega morja. Izvedeli smo marsikaj zanimivega.
Dijaki O3A so obiskali termoenergetski objekt toplarno – termoelektrarno v Ljubljani. Seznanili so se s specifičnim delom pooblaščenca za varstvo okolja v energetiki: z emisijami, ki nastajajo v procesih; z načrti za ravnanje z odpadki; s postopkom priprave vode; z okoljevarstvenimi dovoljenji za emisije plinov in vode … Bili so tudi v laboratoriju za trda goriva, kjer so spoznali tehnologijo za določanje kakovosti goriv … Poučno, ni kaj.
Pa smo šli. Na že tradicionalno jesensko ekskurzijo v Sarajevo. Ne samo v glavno mesto Bosne in Hercegovine, tudi v Mostar in Počitelj, vmes pa smo se ustavili še v Jablanici.
V Sarajevu smo videli in doživeli vse, česar se ne sme zamuditi: Baščaršijo, izvir reke Bosne, olimpijski ogenj, olimpijski muzej, čevapčice, kavo, se peljali s tramvajem in še kaj.
Pot nas je vodila tudi v Jablanico, kraj znamenite bitke na Neretvi, v Mostar s še bolj znamenitim Starim mostom, in Počitelj, zgodovinsko naselje v dolini reke Neretve.
Imeli smo se fino, vrnili smo se živi, zdravi in vsi “na broju”.
V sredo, 19. 10. 2016, smo se udeležili 7. državnega srečanja in tekmovanja šol s programom okoljevarstveni tehnik. Na srednji šoli na Muti smo imeli zabaven kulturni program, sodelovali smo pri orientacijskem pohodu na temo gozd in reševali poučne naloge. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali tudi kulturne znamenitosti tega kraja, izvedeli nekaj o mitnicah in kovaštvu ter zmagali v zabijanju žeblja. To zmago nam je priboril Sebastjan. Na zaključku prireditve smo izvedeli še za zmagovalno skupino v tekmovanju v orientaciji in znanju iz gozdov. V tej skupini je bil tudi naš Janez.
Mi smo se imeli »fajn«.
