Po manj znanih vrhovih okoli Ljubljane

Tako kot lani smo tudi v letošnjem decembrskem tednu dejavnosti uspeli osvojiti Klobuk, Stražni vrh, Kamenščico, Gradišče, Trato, Dvorski in Staneški hrib. Ja, kje pa so vsi ti kuclji, se boste verjetno začudeno vprašali, saj najverjetneje še niste slišali zanje. So v bližnji okolici Ljubljane, poznani vsem ljubiteljem nizkogorja, gozdov, pohodnikom, tekačem, gorskim kolesarjem in drugim, ki jih privlači narava in ki se zavedajo, da ni treba iti prav daleč in zgubljati čas v zastojih avtomobilske pločevine, da se naužijejo čistega zraka in gozdne tišine.

Ker je enajst zvedavih dijakov zanimalo, kje neki so ti neznani vrhovi, smo v ponedeljek krenili z meglene postaje na Bokalcah po položni gozdni poti mimo lovskega doma na Klobuk (441 m), kjer nas je razveselilo sonce in modro nebo. Nadaljevali smo v smeri Podutika, se povzpeli še na Stražni vrh (439 m) ter pohod končali v Podutiku. V torek smo se zbrali ob križišču Tržaške ceste in priključka na avtocesto pred Brezovico in se po strmi gozdni poti dvignili iz meglenega morja na sončni Kopavnik (375 m). Oznake na drevesih so nas nato vodile proti SZ čez Kamenščico (464 m) do Gradišča (530 m), najvišje točke pohoda. Po grebenu Debelega hriba smo v sončnem vremenu nadaljevali proti JZ čez Strmico (506 m) in se pod Brezovškim hribom (497 m) spet »potopili« v megleno morje do Brezovice. V sredo smo se iz Šentvida po strmem gozdnem kolovozu nad smučiščem Poseka zagrizli do grebena, ki se v loku razteza med Šentvidom in Mednim. Razgibana grebenska pot nas je nato vodila proti severu čez Trato (464 m), Dvorski hrib (458 m) in Staneški hrib (442 m) ter pred Medanskim hribom (427 m) v dolino do Mednega.

Čeprav smo se ponekod srečali z blatom in pomrznjeno zemljo, vsi trije pohodi za noge mladih junakov niso bili zahtevni, saj vselej velja: kjer je volja, tam je pot. Skupaj smo tako prehodili dobrih 22 km gozdnih poti in se dvignili skoraj 1000 m visoko, če bi sešteli vse klance, ki so nam jemali sapo.