O1E so obiskali najstarejšo znanstveno ustanovo v Sloveniji, več kot 200 let star botanični vrt. Vrt je kulturni spomenik državnega pomena in predstavlja čudovit poduk za mlade. Naša prijazna sogovornica nas je vodila po botaničnem vrtu in nam skrbno predstavila poleg osnovnih znanj še mnogo zanimivosti. Ugotovili smo, da nam narava mora biti vzgled in dobra učiteljica, če hočemo biti dobri okoljevarstveniki.
Dijaki četrtega letnika smeri okoljevarstveni tehnik so v okviru pouka obiskali podjetje Aquafil SLO. Na ogledu so utrdili znanje o aktivnostih podjetij, ki skrbijo za okolje in reciklirajo materiale. V Aquafilu iz starih ribiških mrež in sintetičnih preprog izdelujejo novo sintetično vlakno Econyl, iz katerega potem nastanejo kvalitetna športna oblačila. Pri tem pa poleg za odpadke poskrbijo tudi za zeleno energijo, sekundarno surovino in lep odnos do okolja.
Sodelovali smo v Unescovem projektu V šoli čebel, ki ga je v šolskem letu 2021/22 izpeljala Plečnikova gimnazija Ljubljana.
S temo o čebelah in čebelnjaku smo se srečali pri sledečih strokovnih modulih v programu gradbenega tehnika, SSI:
Prav tako smo se s temo o čebelah in čebelnjaku srečali pri strokovnih predmetih v programu tesar, kamnosek, upravljalec težke gradbene mehanizacije, SPI:
Na namizno teniškem tekmovanju je zmagal naš dijak Mihael Kocjančič, med dekleti pa je naša Sanja Mihajlovska osvojila četrto mesto.
POVZETEK: V raziskovalni nalogi smo obravnavali geometrijo načrtov tlorisov kraških jam. Primerjali smo tlorise načrtov jamomerske metode izmere s pomočjo busolnega poligona in tlorise, ki smo jih izrisali iz oblakov točk terestričnega laserskega skeniranja. V nalogi predstavimo oba načina izmere in postopka izrisa tlorisa jame. Praktični del raziskovalne naloge vključuje izmero in obdelavo podatkov rudnika Mangana pod Šmarjetno goro ter kraških jam Mačkovica in Skednena jama. Glavni rezultat naloge je primerjalna analiza načrtov izbranih jam ter ugotavljanje razlik med metodama. Ugotovili smo, da na natančnost načrtov najbolj vplivata oblika in dolžina jame. Klavdija Kalan Krošlin in Vasilij Milić
Prof. Mateja Kumer se je v preteklem tednu udeležila strokovne delavnice – Restavratorski posegi na kamnitih elementih cerkve sv. Kancijana v Kranju. Delavnica je potekala v okviru podjetja Gnom in Šola prenove, katere soustanoviteljica je tudi SGGOŠ.
Poleg uvodnega dela in konservatorske predstavitve slogovnih značilnosti na objektu, so bile v okviru delavnice predstavljene restavratorske tehnike odstranjevanja nečistoč s kamna in vzorčno fugiranje. Zadnji dan delavnice pa so udeleženci sami izdelali oziroma rekonstruirali repliko manjkajočega kamnitega dela – konzole.
O dogodku v časopisu Dnevnik: https://www.dnevnik.si/1042989610
