Dijaki drugega letnika smeri okoljevarstveni tehnik, so se v petek, 18. 10. 2024, udeležili strokovnega predavanja in ogleda razstave v Narodnem muzeju. Dr. Tomaž Nabergoj, avtor razstave in Katja Špec, soavtorica razstave ter arheologinja, ki preučuje lončenino in druge keramične predmete, najdene med izkopavanji na Otoku pri Dobravi na Dolenjskem, sta nam na enournem zanimivem predavanju predstavila naravoslovno zakulisje predmetov iz srednjeveškega Gutenwerda. Povedala sta, da so pri pripravah na razstavo strokovnjaki iz Narodnega muzeja Slovenije in več drugih raziskovalnih ustanov opravili vrsto naravoslovno-tehničnih raziskav posameznih predmetov in snovi, ki izhajajo z arheoloških izkopavanj. Predstavila sta sodobne metode in tehnike, s katerimi so ugotavljali, iz kakšnih snovi so posamezni predmeti, kako so bili izdelani, koliko so stari, za kaj so jih srednjeveški prebivalci Gutenwerda uporabljali ter, ali so bili narejeni doma ali prineseni od drugod (in od kod). Vsi ti zanimivi podatki razkrivajo raznolikost materialne kulture takratnih ljudi, njihovo poznavanje surovin in snovi, ki so jih pridobili iz narave ali npr. s trgovskimi stiki, bogastvo znanj in veščin, ki so jih obvladali srednjeveški mojstri. Sledil je voden ogled razstave, kjer so dijaki videli raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinske dokumente, replike predmetov ter celo rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic. V tem zelo zanimivem dopoldnevu, preživetem v Narodnem muzeju, so dijaki prejeli veliko novega znanja, videli zanimive predmete (dijaki so lahko preizkusili mleti žito s pomočjo žrmlja), spoznali številne tehnološke postopke itd. predvsem pa se utrdili v spoznanju, kako pomembno je povezovanje znanj in sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Ugotovili so, da je poznavanje lastnosti materialov nujno za obstoj in razvoj družbe.

Letošnji mednarodni dan geopestrosti (6. oktober) smo okoljevarstveniki 2. letnika obeležili v petek, 11. oktobra 2024 v sodelovanju z Oddelkom za geologijo Naravoslovno tehnične fakultete UL. Ogledali smo si največjo in najbolj celostno geološko zbirko, ki se že več 100 let hrani na oddelku. Zanimiv je bil tudi ogled stavbe Montanistike, saj je le-ta prava zakladnica kamnin naravnega kamna slovenskih kamnolomov. Nato smo se podali na dveurni sprehod po Ljubljani, kjer smo si ogledali kamnine, fosile in strukture v naravnem stavbnem in okrasnem kamnu.

V tem geološko obarvanem dopoldnevu sta nas vodila geologa Tristan Rome in dr. Matevž Novak, ki sta z zamimivo in nazorno razlago poskrbela, da so kamnine, minerali in fosili kar oživeli in nam pripovedovali o svojem nastanku, lastnostih, okolju, v katerem so nastajali ter tudi, kako koristno jih lahko uporablja človek. Predvsem pa smo spoznali, da so kamnine nujne za razvoj vsake družbe, zaradi česar jih moramo še naprej raziskovati, predvsem pa z njimi ravnati zelo skrbno.

Menimo, da smo letošnji dan geopestrosti primerno obeležili, saj smo se nanj pripravljali medpredmetno (predmeti Geografija Slovenije, Materiali in okolje, Terenske in laboratorijske metode spoznavanja pokrajine), na ogledu pa smo pokazali veliko znanja in zanimanja za geološke vsebine. S tem smo lahko najbolje osmislili temo letošnjega dneva geopestrosti “Ohranimo preteklost – podprimo prihodnost”.

Dijaki krepijo veščine kritičnega razmišljanja s prebiranjem tiskanih medijev.

V petek, 20. 9. 2024, so se dijaki O3D udeležili Trajnostnega sprehoda, ki ga je organiziralo Društvo Ekologi brez meja. Sprehod po mestu je ponudilo vpogled v lokalne ideje za trajnostno nakupovanje, predstavitve trgovcev ter njihovih izdelkov in storitev, obogateno pa je bilo z ekološkimi podatki in nasveti Ekologov brez meja za bolj okolju prijazno delovanje.

Najprej so si dijaki ogledali popravljalnico dežnikov Dežnik, kjer so predstavili načine popravila dežnikov, obenem pa tudi način uporabe sestavnih delov dežnika, v kolikor le-tega ni mogoče popraviti. Običajno iz nepropustnega blaga sešijejo nakupovalne vrečke. Sprehod se je nadaljeval v Second hand trgovini Humana, kjer so predstavili način zbiranja, sortiranja in razporejanja rabljenih oblačil. Vsem je dobro poznan zbiralnik rabljenih oblačil, obutve in tekstilnih izdelkov za dom HUMANA. Zabojniki so postavljeni po vsej Evropi, medtem ko so skladišča le v določenih državah, kjer se odvija sortiranje, dezinfekcija oblačil in njihov transport v posamezne države. Dijaki so imeli možnosti nakupa modnih kosov, nato pa je sledil zadnji del sprehoda: nakup na rinfuzo v ekološki trgovini Zdrava trgovinca. Značilnost trgovine je ponudba organsko pridelanih živil, prav tako pa ponujajo nekatera živila brez (plastične) embalaže. Nakup teh živil poteka z lastno embalažo (posodice s pokrovom, kozarci za vlaganje ali vrečke za večkratno uporabo).

Petkov šolski dan se je torej odvijal predvsem trajnostno – vožnja z javnim prometom, sprehod po mestu, nakupi v trajnostnih trgovinah, ki spodbujajo krožno gospodarstvo.

V petek, 24. 5. 2024, se je nekaj dijakov O1D skupaj s profesorjema odpravilo na obrobje Kočevskega pragozda, natančneje na Roško žago, kjer leži Skavtski okoljski center in je nekoč stala Žaga Rog, ki je pred 1. svetovno vojno veljala za največji in najmodernejši lesnoindustrijski obrat na Slovenskem. Tri dni so imeli priložnost opazovati okolje in spoznavati naravne znamenitosti tega dela Slovenije. Med drugim so se povzpeli na bližnji vrh, opravili orientacijo, prehodili učno pot in spoznali metode določanja kakovosti voda na terenu. Ob vsakem pohodu so iskali sledove živali (stezosledstvo), poslušali zvoke iz okolja in pokušali užitne rastline oz. cvetove. Prvi dan so si ogledali tudi Bazo 20, ki je bila glavna baza CK KPS in izvršnega odbora OF med drugo svetovno vojno v kočevskem Rogu med letoma 1942 in 1944, znotraj skavtskega centra pa so jim skavti predstavili muzej Roške žage, ki jih je popeljala v skoraj stoletje oddaljeno obdobje, ko je na tistem območju delovala industrija. Skavti so jim pripravili “sobo pobega”, ki so jo več kot uspešno dokončali.

Palačinke, kurjenje ognja in peka penic, priprava odlične večerje izpod sača je le delec kulinaričnih dobrot, ki so jih pripravili dijaki skupaj s spremljevalci. Dnevi so bili pestri, noči pa napolnjene s smehom. Prijetno utrujeni so se odločili, da podobna doživetja kmalu ponovijo…