Na delavnici world city skylines so dijaki na osnovi projicirane slike, z alkoholnim flomastrom in svinčnkom narisali silhueto treh mest – Ljubljane, Londona in Las Vegasa. Cilj je bil čim bolj točno ujeti obliko in mere stavb oz. pokrajine, ter vključiti čim več arhitekturnih detajlov.

Ste že slišali za vrhove Klobuk, Stražni vrh, Kamenščico, Trato, Staneški hrib? Verjetno še ne. Niso prav visoki, najvišji seže le 530 m visoko, tudi zelo daleč ni do njih, saj se je po bolj ali manj dobro označenih poteh nanje mogoče povzpeti kar s postajališč mestnega avtobusa. Vsi so poraščeni z gozdom, zato nepozoren pohodnik marsikdaj ne ve, da stoji že na vrhu. Lahko pa do vrha tudi ne pride, če na številnih gozdnih stezah in kolovozih uspe zgrešiti pravo smer.

Da bi trideset dijakov z dvema profesorjema spoznalo te neznane vzpetine, smo v ponedeljek krenili s postaje na Bokalcah po gozdni poti mimo lovskega doma na Klobuk (441 m), nadaljevali v smeri Podutika in se povzpeli na Stražni vrh (439 m) ter pohod končali v Podutiku. V torek smo se zbrali ob križišču Tržaške ceste in priključka na avtocesto pred Brezovico in odšli po strmi gozdni poti na Kopavnik (375 m). Oznake na deblih so nas nato usmerjale proti SZ čez Kamenščico (464 m) do Gradišča (530 m), najvišje točke pohoda. Po grebenu Debelega hriba smo nadaljevali proti JZ čez Strmico (506 m) in se pod Brezovškim hribom (497 m) spustili do Brezovice. V sredo smo iz Šentvida krenili po strmi gozdni poti nad smučiščem Poseka do grebena, ki se v loku razteza med Šentvidom in Mednim. Grebenska pot nas je nato vodila proti severu čez Trato (464 m), Dvorski hrib (458 m) in Staneški hrib (442 m) ter pred Medanskim hribom (427 m) v dolino do Mednega.

Če odmislimo nekoliko več blata na gozdnih poteh, kar je povsem običajno za ta letni čas, vsi trije pohodi niso bili zahtevni. Vseeno pa smo v treh dneh prehodili dobrih 22 km blatnih gozdnih poti in se povzpeli skoraj 1000 m visoko.

Profesorici matematike Klavdija Hribernik in Tatjana Hernaus sta v projektnem tednu organizirali tečaj BRIDŽA. K sodelovanju sta povabili prof. Barbaro Drinovec Drnovšek iz Fakultete za matematiko in fiziko ter g. Tomaža Adamiča, predsednika Bridge zveza Slovenije, ki je celoten tečaj tudi vodil. Ker so bili dijaki navdušeni, bo drugo leto sledil nadaljevalni tečaj, katerega udeleženci se bodo udeležili tudi tekmovanja v bridžu. Vljudno vabljeni.

V okviru projektnega tedna med 19. in 22. 12. 2022 so dijaki doživeli izkušnjo učne ure telovadbe iz leta 1932 z naslovom ”Zdrav duh v zdravem telesu”, ki jo je pripravil Slovenski šolski muzej, izvedli pa smo jo kar v šolski plesni dvorani.  Pri učni uri so se izvajale telesne vaje in igre po sokolskem sistemu (poimenovano po telovadnem društvu Sokol): redovne vaje (pravilna stoja telesa, nastop v vrstah, hoja in tekanje v vrsti) ter proste vaje (okretanje na levo in desno, krčisteza, poskok), program pa se je zaključil z otroško igro. Sledil je še ogled razstave v Šolskem muzeju Zbiramo, raziskujemo, obujamo: športna dediščina in Muzej športa. Tam so bili postavljeni na ogled raznovrstni predmeti in fotografije vidnih slovenskih športnikov ter organizacij, ki so zaznamovali športno tradicijo, kot so npr. tekmovalni disk Stanka Bloudka, v sezoni 1985/86 osvojeni mali kristalni globus Roka Petroviča, ki velja za prvi globus, ki ga je osvojil Slovenec, ter dres Brigite Bukovec, v katerem je na olimpijskih igrah v Atlanti osvojila srebro. Dijaki so se še pomerili v pantomimi, kvizu ter dvema športnima aktivnostma. Zmagovalni ekipi v vsaki skupini sta dobili nagrado (majice muzeja).

Drugi dan smo se napotili v Tržič, kjer smo obiskali Slovenski smučarski muzej. Ogledali smo si stalno razstavo, ki prikazuje razvoj smučanja od pradavnine do današnjih dni. Del zbirke je posvečen začetku in razvoju smučanja v Tržiču vključno s predstavitvijo tržiških šampionov Jožeta Šlibarja, Bojana Križaja, Andreja Jermana, Andreje Grašič Koblar, Žana Koširja in drugih. Posebno mesto na razstavi pa ima od meseca novembra 2022 Mateja Svet, ki je s svojim talentom in vztrajnostjo izrisala eno najuspešnejših slovenskih športnih zgodb vseh časov. Razstavo so poimenovali ”Mateja je zlata!” in obstaja tudi v spletni različici. V muzeju so za dijake pripravili še posebno delavnico, kjer so tekmovali v različnih igrah, in sicer spominu, poznavanju športov na snegu, tudi zelo nenavadnih, risanju navijaškega plakata in igri Activity. Zmagovalna ekipa je na koncu prejela ”sladko” nagrado.

Tretji dan smo bili gostje Olimpijskega komiteja Slovenije, kjer so nam v medijskem središču v Galeriji Kristalne palače v Ljubljani predstavili bistvo olimpizma. Olimpizem je življenjska filozofija, ki v harmonično celoto povezuje vrednote telesa, volje in duha. Še posebej so poudarili cilj olimpijskega gibanja, to je vzgajati mladino s pomočjo športa in tako pomagati graditi miren in boljši svet brez diskriminacije in v olimpijskem duhu. To je mogoče doseči le z medsebojnim razumevanjem v duhu prijateljstva in fair playa. Dijaki so lahko v roke prijeli eno od bakel, ki je nosila olimpijski ogenj na letnih olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Na OKS so nam pripravili presenečenje, saj se nam je pridružil slovenski olimpijec, svetovni prvak in dobitnik malega kristalnega globusa v smučarskem krosu Filip Flisar. Pripovedoval nam je o svojih izkušnjah in uspehih, na koncu pa delil avtograme in se slikal  z nami.

Zadnji dan so si dijaki v šoli ogledali športno-dokumentarni film 2017, ki pripoveduje zgodbo z Evropskega prvenstva v košarki v Carigradu, kjer so slovenski košarkarji postali evropski prvaki. Film razkriva mnogo več kot le športno zgodbo, saj je to tudi zgodba o ekipi, kolektivnem duhu in moči skupnosti. Na koncu so se dijaki pomerili še v kvizu na temo poznavanja olimpijskih iger ter slovenskih olimpionikov (nosilcev kolajn z OI). Najboljša ekipa je bila nagrajena s čokolado, ostali dijaki pa so dobili tolažilno nagrado v obliki majhne čokoladke:)