Poklicna matura

Miha Kukec

tajnik ŠMK PoM in ŠK ZI

Telefon: 01 5600 417

E-naslov: miha.kukec@sggos.si

Uradne ure: sreda, 8.00 do 11.30, kabinet 230

Predstavitev PoM 2024

Poklicna matura (PoM) je zaključek izobraževanja za dijake in odrasle, ki obiskujejo program srednjega strokovnega izobraževanja, program poklicno-tehniškega izobraževanja in program poklicnih tečajev. Kandidati z opravljeno PoM pridobijo srednjo strokovno izobrazbo, hkrati pa se lahko vpišejo na višješolski in visokošolski študij.

Poklicno maturo lahko opravlja vsak, ki je uspešno končal 4. letnik srednjega strokovnega strokovnega izobraževanja, 2. letnik poklicno-tehniškega izobraževanja, enoletno izobraževanje v poklicnem tečaju, opravil mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit pri pristojni zbornici.

Poklicna matura vsako leto poteka v treh rokih: spomladanskem, jesenskem in zimskem.

Kandidati opravljajo poklicno maturo na šoli, kjer so se izobraževali, praviloma v celoti v enem izpitnem roku, le izjemoma v dveh (kandidati brez statusa dijaka, kandidati s posebnimi potrebami, kandidati, ki jim opravljanje na podlagi dokazil dovoli državna komisija za poklicno maturo).

Koledar poklicne mature

Koledar PoM 2024/25

Prijava/odjava

Kandidat se prijavi k opravljanju poklicne mature na šoli, na kateri je vpisan oz. se je izobraževal, in sicer na obrazcu PRIJAVA K POKLICNI MATURI (DZS, obr. 1,224).

Predprijavo odda kandidat do 15. novembra v tekočem šolskem letu, prijavo pa najpozneje 60 dni pred začetkom spomladanskega roka oziroma 45 dni pred jesenskim in zimskim rokom za opravljanje poklicne mature. Če ima utemeljen razlog, se lahko prijavi najkasneje deset (10) dni pred opravljanjem poklicne mature; o utemeljenosti naknadne prijave odloča šolska maturitetna komisija.
Kandidat brez statusa dijaka se prijavi na šoli, na kateri se je izobraževal. Cena izpitov: 80 € / izpit. Kandidat se lahko dve leti po zaključku izobraževanja prijavi k poklicni maturi na katerikoli šoli, ki izvaja izobraževalni program, po katerem se je izobraževal. Če ta šola zanj nima prostorskih in kadrovskih pogojev za izvedbo poklicne mature, ga napoti na drugo šolo.
Odrasli se prijavi na šoli, na kateri se je izobraževal, dve leti po zaključku izobraževanja pa lahko na kateri koli šoli, ki izvaja izobraževalni program, po katerem se je izobraževal. Cena izpitov: 80 € / izpit.

Najkasneje 2 dni pred začetkom izpitnega roka dijak priloži spričevalo o zaključnem letniku in/oz. druga dokazila za izpolnjevanje pogojev za opravljanje poklicne mature, če prihaja iz druge šole.

Kandidati s posebnimi potrebami k prijavnici priložijo ustrezna dokazila zaradi uveljavljanja prilagoditve izvedbe poklicne mature.
Če kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje poklicne mature, ga predsednik ŠMK najkasneje DVA dni pred opravljanjem prvega izpita pisno/elektronsko obvesti.

Kandidat se lahko pisno odjavi od poklicne mature najkasneje tri dni pred začetkom izpitnega roka z obrazcem ODJAVA OD POKLICNE MATURE – IZPITNE ENOTE (DZS, obr. 1,225), sicer je v tem roku in tem predmetu neocenjen oziroma se šteje, da izpita ni opravljal.

Predmeti, predmetni izpitni katalogi

	Gradbeni tehnik (SSI in PTI)	Geodetski tehnik	Okoljevarstveni tehnik
1.	Slovenščina – pisno in ustno
2.	Graditev objektov – pisno in ustno	Osnove geodezije – pisno in ustno	Okoljevarstvo – pisno in ustno
3.	Matematika ali angleščina – pisno in ustno
4.	Izdelek in zagovor	Izdelek oz. storitev in zagovor	Izdelek oz. storitev in zagovor

Trajanje in dovoljeni pripomočki

Slovenščina	1. izpitna pola: 9.00 – 10.00 2. izpitna pola: 10.10 – 11.10	nalivno pero ali kemični svinčnik
Angleščina	1. izpitna pola: 9.00 – 10.00 2. izpitna pola: 10.10 – 11.10	nalivno pero ali kemični svinčnik, enojezični in dvojezični slovar
Matematika	9.00 – 11.00 (brez odmora)	nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik, radirka, numerično računalo brez grafičnega zaslona in možnosti simbolnega računanja, šestilo, trikotnik (geotrikotnik), ravnilo, kotomer in trigonir
Graditev objektov	1. izpitna pola: 9.00 – 9.30 2. izpitna pola: 9.40 – 11.10	1. pola: nalivno pero ali kemični svinčnik, risalni pribor in geometrijsko orodje 2. pola: nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik, risalni pribor in žepni računalnik, gradbeniški priročnik
Osnove geodezije	1. izpitna pola: 9.00 – 9.30 2. izpitna pola: 9.40 – 11.10	nalivno pero ali kemični svinčnik, tehnični svinčnik, risalni pribor in žepni kalkulator
Okoljevarstvo	1. izpitna pola: 9.00 – 9.30 2. izpitna pola: 9.40 – 11.10	nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik, radirka, ravnilo in žepni računalnik

4. predmet poklicne mature

Predlog tem in mentorjev za 4. predmet pripravijo učitelji in kandidati. Temo in mentorja do konca decembra potrdi šolska maturitetna komisija. Ta določi tudi ostale pogoje in roke za začetek, dokončanje in oddajo izdelka (npr. dve obvezni konzultaciji).

Razpisane teme za 4. predmet PoM 2023 – gradbeni tehnik (SSI in PTI)

Razpisane teme za 4. predmet PoM 2023 – geodetski tehnik

Razpisane teme za 4. predmet PoM 2023 – okoljevarstveni tehnik

Prijava teme za 4. predmet PoM

Dokumentacija za 4. predmet PoM:

– gradbeni tehnik (SSI in PTI)

– geodetski tehnik

– okoljevarstveni tehnik

Navodila za oblikovanje pisnih nalog

Zagovor opravlja kandidat pred šolsko izpitno komisijo. Mentor je praviloma izpraševalec ali član izpitne komisije. Vprašanja, povezana z izdelkom oziroma storitvijo, postavlja kandidatu izpraševalec. Kandidat odgovarja na vprašanja brez priprave na odgovor.

Ocenjevanje

Točkovanje

Ocenjevalci morajo pri vseh delih izpita upoštevati navodila za ocenjevanje s točkami. Upoštevajo se točke, dobljene pri vseh njegovih delih. Navodila za ocenjevanje splošnoizobraževalnega predmeta za posamezen izpitni rok določi državna predmetna komisija za poklicno maturo, za drugi in četrti predmet pa strokovni aktiv šole oziroma drugi pripravljavci gradiva za izpit.

Merila za pretvorbo točk v oceno

Kadar je pri predmetu predvidenih več delov izpita (npr. pisni in ustni izpit; izdelek oziroma storitev in zagovor), se kandidatu upošteva vsota točk, ki jih je dosegel pri teh delih. Uspeh pri posameznih predmetih se ocenjuje z ocenami (1–5) oziroma s točkovnimi ocenami (1–8). Z merili za pretvorbo točk v ocene se določi število točk (meja) za pozitivno oceno: zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Za prvi predmet (slovenščina) je ocenjevalna lestvica ustrezno povišana tako, da kandidat dobi tudi točkovno oceno od 1 do 8. Kandidat, ki je pri predmetu dosegel manj točk, kakor je določeno za najnižjo pozitivno oceno (2), dobi negativno oceno oziroma nezadostno (1). Ne glede na to pri predmetu, pri katerem doseže vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, prejme oceno zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih predmetov dosegel najmanj oceno dobro (3). Državna komisija za poklicno maturo, na predlog državne predmetne komisije za poklicno maturo, določi merila za pretvorbo točk v ocene. Za drugi in četrti predmet ta merila, na predlog strokovnih aktivov šol oziroma drugih pripravljavcev gradiva za izpit, določi šolska maturitetna komisija za poklicno maturo. Merila, sprejeta za spomladanski izpitni rok, veljajo tudi za jesenski in zimski izpitni rok.

Izpiti in deli izpitov

Pri poklicni maturi se znanje ocenjuje v obsegu in na način, ki sta opredeljena z veljavnim predmetnim izpitnim katalogom. Izpit iz določenega predmeta je lahko sestavljen iz posamičnih delov, kakor določa predmetni izpitni katalog. Ti deli so: pisni in ustni izpit, praktični del izpita in zagovor. Če kandidat dela izpita ni opravljal, se ta del oceni z nič točkami. Ocenjevanje pisnih izpitov zagotavlja pravičnost in nepristranskost tako, da so vse izpitne pole šifrirane. Kandidatovo ime in priimek sta ocenjevalcem nepoznana, da je zagotovljena anonimnost. Kadar pisne izdelke točkujeta dva ocenjevalca (slovenščina) ter se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje. Ustni izpit se opravlja pred šolsko izpitno komisijo, ki ga tudi točkuje na predlog izpraševalca. Ta je praviloma učitelj, ki je poučeval kandidata v zaključnem letniku. Za ustni izpit so pripravljeni listki z vprašanji. Kandidat ima pravico do 15-minutne priprave na odgovore. Ustni izpit traja največ 20 minut. Praktični del izpita (izdelek oziroma storitev in zagovor) točkuje šolska izpitna komisija na mentorjev predlog. Zagovor se opravlja in točkuje ločeno. Čas za izpit ne sme biti daljši od 8 ur, v enem dnevu pa ne več od 7 ur. Šolska maturitetna komisija za poklicno maturo lahko iz utemeljenih razlogov odloči, da se navedeni čas podaljša za največ 60 minut, lahko pa tudi, da kandidat naredi le del izdelka oziroma storitve. Zagovor traja največ 20 minut.

Kršitve maturitetnih pravil

Kandidatu, ki pri izpitu krši maturitetna pravila, maturitetni organi v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi (Uradni list Republike Slovenije, št. 44/08, 9/09 in 40/11) lahko izrečejo ukrepe: opomin, prekinitev reševanja izpitne pole, prekinitev dela izpita in razveljavitev vseh opravljenih izpitov poklicne mature. Ob prekinitvi se izpitna pola ali del izpita oceni z nič točkami. Ob zamenjavi identitete kandidata ali posedovanju gradiva z oznako izpitne tajnosti se prekine izpit in razveljavijo vsi opravljeni izpiti poklicne mature.

Splošni uspeh in maturitetno spričevalo s pohvalo

Kandidat opravi poklicno maturo, če pri vseh predmetih doseže pozitivno oceno. Na podlagi opravljenih izpitov se mu določi splošni uspeh. Splošni uspeh se določi v točkah in je vsota doseženih ocen oziroma točkovnih ocen pri posameznih predmetih. V skladu z ocenjevalno lestvico kandidat pri prvem predmetu poklicne mature lahko doseže pozitivne ocene 2 do 8, pri drugem, tretjem in četrtem predmetu pa 2 do 5. Tako lahko pri splošnem uspehu dobi največ 23 točk (1 x 8 + 3 x 5). Kandidatu, ki z visokim številom točk doseže izjemen splošni uspeh pri poklicni maturi, se slovesno podeli maturitetno spričevalo s pohvalo. Državna komisija za poklicno maturo vsako leto določi, koliko točk je treba doseči za izjemni splošni uspeh.

Popravljanje negativnih ocen, ponovno opravljanje poklicne mature in izboljševanje pozitivnih ocen

Kandidat, ki ne doseže pozitivne ocene pri izpitu, opravlja popravni izpit. Do slednjega ima pravico le tisti, ki je dosegel pozitiven uspeh vsaj pri dveh predmetih poklicne mature, kar pomeni, da se lahko popravljata največ dve negativni oceni. Znanje iz enega oziroma dveh negativno ocenjenih predmetov lahko znova dokazuje v dveh letih po opravljanju poklicne mature na isti šoli. Če v tem času ne opravi izpita/-ov, ponavlja poklicno maturo v celoti. Kandidat, ki opravlja poklicno maturo v dveh delih, lahko popravlja negativno oceno predmeta iz prvega izpitnega roka, ko opravlja drugi del poklicne mature. Popravlja lahko največ dve negativni oceni. Celotna poklicna matura se lahko opravlja tudi večkrat. Rezultati s preteklega opravljanja poklicne mature se ne upoštevajo. Kandidatu se trajno prizna le končna ocena, dosežena pri četrtem predmetu. Kandidat, ki je uspešno opravil poklicno maturo v celoti, lahko v dveh letih enkrat izboljšuje pozitivne ocene pri posameznih predmetih. Pravica do izboljševanja ocen ne pripada tistemu, ki končuje izobraževanje dve leti po izteku programa, ki ga je obiskoval oziroma v katerega je bil vpisan.

Pritožbe zoper ocenjevanje – ugovor

Kandidat se lahko pritoži, če meni, da so bila med izvajanjem izpita ali dela izpita (pisni, ustni oziroma praktični del) kršena pravila izvajanja poklicne mature in postopki, ki jih določa zakon ali predpisi, sprejeti na njegovi podlagi. Pritožbo mora vložiti z ustrezno utemeljitvijo dan po opravljanju izpita, za katerega velja pritožba.

Kandidat lahko zahteva vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitne pole, liste za odgovore, ocenjevalne liste, točkovnik in navodila za ocenjevanje). Zahtevo mora vložiti v treh dneh po objavi rezultatov.

Cenik vpogleda v izpitno dokumentacijo: 13,00 evrov (za predmet); cenik sprejet na seji sveta zavoda 29. 9. 2016.

Kandidat lahko vloži pisni ugovor zoper način izračuna ocene ali oceno najpozneje dan po vpogledu. Ugovor mora biti obrazložen.

Šola mora na podlagi kandidatovih pritožb izpeljati ustrezne postopke. Odločitve, ki jih v zvezi s pritožbami in ugovori zoper oceno sprejme šolska maturitetna komisija za poklicno maturo, so dokončne.

Dodatni predmet splošne mature

Vsak, ki bo ali je že opravil poklicno maturo, ima možnost opravljati še maturo iz dodatnega predmeta splošne mature. Izvaja se na tistih srednjih šolah, ki izvajajo splošno maturo. Z opravljenim izpitom iz tega predmeta imajo vsi, ki so opravili poklicno maturo, možnost vpisa v večino univerzitetnih študijskih programov, brez dodatnega predmeta SM pa le v visokošolske študijske programe.

Kot dodatni predmet SM si vsak lahko izbere katerikoli predmet splošne mature, ki ga ne opravlja na poklicni maturi. Pomembno je tudi, da si izbere tisti predmet, ki je določen kot pogoj za vpis na univerzitetni študijski program. Informacije o zahtevanih predmetih za posamezni študijski program so na voljo v vsakoletnem razpisu za vpis v dodiplomske študijske programe.

Opravljanje mature iz dodatnega predmeta SM je možno vzporedno z opravljanjem poklicne mature ali po končani poklicni maturi.

Brezplačno je za tiste, ki imajo status dijaka, torej v istem šolskem letu redno obiskujejo ali 4. letnik srednje šole ali maturitetni tečaj. Za opravljanje mature iz dodatnega predmeta SM se kandidat prijavi v roku, kot je določen za prijavo k splošni maturi, na šolo, ki izvaja splošno maturo in na kateri bo opravljal izpit. Rok za prijavo je enak kot tisti za prijavo k poklicni maturi.

Vse informacije o prijavi in opravljanju izpita (o obveznih vajah, seminarski nalogi, pisnih in ustnih izpitih, prijavnico) dobijo kandidati v tajništvu poklicne mature ali na izbrani gimnaziji.

Šolska maturitetna komisija in šolske izpitne komisije

Šolska maturitetna komisija (ŠMK) vodi poklicno maturo na šoli. Sestavljajo jo: predsednik, namestnik, tajnik in dva člana. Predsednik ŠMK je ravnatelj. Namestnika, tajnika in člane ŠMK imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole v začetku šolskega leta za obdobje od 1. novembra do 31. oktobra naslednjega šolskega leta. Sestavo ŠMK objavi najkasneje do konca oktobra tekočega šolskega leta.

ŠMK PoM na SGGOŠ sestavljajo:
Predsednik: Gvido Jager
Namestnik: Aleksandar Lazić
Članici: Jerca Planinc, Karmen Leskošek
Tajnik: Miha Kukec

ŠMK izvaja naslednje splošne pristojnosti:

organizira in vodi poklicno maturo na šoli,
določi nadzorne učitelje pri pisnem izpitu, izdelavi izdelka oziroma storitve,
določi ocenjevalce za pisni izpit,
določi seznam tem za seminarske naloge in izdelke oziroma storitve,
potrdi kandidatu predlog seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve ter določi mentorja,
v skladu z izpitnim katalogom določi uporabo pripomočkov pri izpitu,
določi in objavi dan in uro opravljanja izpita ter razpored po prostorih,
določi merila za pretvorbo točk v ocene pri drugi in četrti izpitni enoti,
določa ocene za posamezne predmete oziroma splošni učni uspeh kandidatov,
določa navodila za izvedbo poklicne mature na šoli,
sprejme poročilo o poteku in rezultatih poklicne mature in
odloča o drugih zadevah, določenih s pravilnikom o poklicni maturi.

Šolske izpitne komisije (ŠIK) veljajo za vse tri roke. Šola objavi njihovo sestavo ter datum in uro za posamezni izpit najkasneje sedem dni pred začetkom izpitnega roka. ŠIK za prvi, drugi in tretji predmet sestavljajo predsednik, izpraševalec in član. Praviloma sta v komisiji dva učitelja tega predmeta. Predsednik ŠIK skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku, in je učitelj tega predmeta na šoli.

Izdelek pri pisnem izpitu ocenjuje ocenjevalec. Ocenjevalec je praviloma učitelj tega predmeta na šoli. Morebitnega drugega ocenjevalca določi minister na predlog Državne izpitne komisije za PoM (DIK).
ŠIK za četrti predmet sestavljajo predsednik, mentor (ocenjevalec izdelka/storitve in izpraševalec pri zagovoru) ter član. V komisiji sta praviloma dva učitelja tega predmeta. Predsednik skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik. Minister lahko na predlog DIK določi četrtega zunanjega člana. ŠIK lahko odloča tudi, če zunanji član ni prisoten.