Na 29. državnem tekmovanju iz gradbene mehanike za 3. in 4. letnike, v sredo, 15. 5. 2024, sta M. Samotorčan in A. Smrekar prejela zlato priznanje, srebrna priznanja pa so prejeli J. Topolovec, L. Debeljak, T. Malnič, N. Draškič in E. Šneler. Čestitamo.
V torek, 14. 5. 2024, je na stadionu Žak v ljubljanski Šiški potekalo srednješolsko prvenstvo Ljubljane v atletiki. Barve SGGOŠ.StG je zastopalo 6 dijakov in 2 dijakinji, v tekih na 100 m, 400 m, 1000 m in 2000 m ter metu krogle. V finale meta krogle se je uspelo uvrstiti dijaku O1D, Timoteju Bergantu, a za stopničke, je na koncu zmanjkalo par centimetrov.
9. maja 2024 je naša šola že 21. po vrsti izpeljala nacionalni projekt Unesco »Jezero je, jezera ni«. Srečanje z raznovrstnimi bogatimi delavnicami na prostem je tokrat že drugič potekalo v našem najpomembnejšem obmorskem mestu, Kopru.
V okviru dijaške skupnosti SGGOŠ.StG so se oblikovale in naročile nove majice z napisom GRADBENA v roza, zeleni, sivi in črni barvi.
100 dijakinj in dijakov SGGOŠ.StG je športni dan, 10. 5. 2024, preživelo v Parku Cukarca – Doživljajsko rekreativno športni park.
V petek, 10. 5. 2024, so si dijakinje in dijaki 3. letnikov v okviru aktivnega državljanstva ogledali Park vojaške zgodovine v Pivki, ostale dijakinje in dijaki pa so imeli športni dan.
Izbirali so lahko med odbojko na mivki, raftanjem po Savi, adrenalinskim parkom Cukarca, igranjem golfa v Stanežičah, pohodom po poti ob žici ali zabavnimi igrami v WOOPu.
V tednu od 15. 4. 2024 do 19. 4. 2024 smo v okviru projekta Podnebni tek zbirali korake. V projektu je sodelovalo je 67 dijakov in 8 učiteljev, skupaj smo zbrali 3.001.634 korakov.
V ponedeljek, 22. 4. 2024, smo se ekipa šestih dijakov ter dve profesorici udeležili zaključne prireditve Podnebni tek, ob dnevu zemlje v Krškem. Na zaključni prireditvi smo kot edina srednja šola aktivno sodelovali v teku in nato prebrali zavezo naše šole za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Po zaključku programa smo se ustavili še na Otočcu in se tam sprehodili po parku okoli edinega vodnega gradu v Sloveniji. Čudoviti grajski park je nastal na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v njem smo opazili številne avtohtone drevesne vrste, kot so črna jelša, bela vrba in črni topol, in tudi eksotična drevesa.
O podnebnem teku tudi na spletnih straneh Eko šola in Svet energije.
