Rastem s knjigo

Rastem s knjigo 2024/25

Projekt “Rastem s knjigo” za šolsko leto 2024/25 dijake zopet vabi k raziskovanju knjižnega sveta z zanimivim mladinskim romanom Orfejeva lira, ki sta ga napisala Aksinja Kermauner in Silvester Vogrinec. Knjiga, izdana v zbirki Srebrna sekira, bralce popelje na časovno pustolovščino, prepleteno z rimskimi miti in sodobnimi izzivi mladih. Glavna junakinja, gimnazijka Eva, se sooča z družinskimi in šolskimi dilemami, hkrati pa skozi trening karateja krepi svojo fizično in mentalno moč. Njena zgodba raziskuje, kako se iz poslušne deklice prelevi v samozavestno najstnico, ki sledi svojim sanjam.

Dogajanje je umeščeno v starodavno mesto Ptuj, kjer Evin nenaden prehod iz sedanjosti v rimsko Petoviono razkrije njeno globoko povezavo z arheološko preteklostjo mesta. Roman ponuja edinstveno povezavo med mitologijo in sodobnimi temami, kot so medosebni odnosi, odraščanje, družbena razslojenost in mladostniško nasilje. Poleg napetih prizorov iz Evinega vsakdana, polnega družinskih izzivov in prijateljskih preizkušenj, knjiga bralca popelje tudi na raziskovanje skrivnostnih rimskih mitrejev in grajskih rovov.

Zahvaljujoč kombinaciji pustolovščine, zgodovinskih elementov ter filozofije karateja, Orfejeva lira spodbuja najstnike k premisleku o lastnih vrednotah in odnosih do sveta okoli njih. Roman je dinamičen, z lahkotnim in sodobnim jezikom, ki vključuje mladostniški sleng, knjižno slovenščino in karatejske izraze, zaradi česar je dostopen in zanimiv za mlade bralce.

Poleg tega knjiga omogoča širok spekter diskusij in tem o športu, zgodovini, odraščanju ter medvrstniških odnosih, kar spodbuja k nadaljnjemu učenju in poglabljanju v različne vidike življenja.

(Povzeto po utemeljitvi strokovne komisije za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture JAK.)

Rastem s knjigo 2023/24

Osnovni cilj projekta je skrb za bralno kulturo dijakov in spodbujanje k branju slovenskega mladinskega leposlovja. Pri urah slovenščine in v času nadomeščanj v knjižnici beremo, razmišljamo in se pogovarjamo o avtorju in prebranem. Tokrat so ob obisku splošne knjižnice dijaki prvih letnikov SSI, PTI in strokovne gimnazije dobili v dar pesniško zbirko Vinka Möderndorferja Romeo in Julija iz sosednje ulice, z ilustracijami Jureta Engelsbergerja. Odlične ilustracije učinkujejo kot nekakšni likovni komentarji posameznih pesmi. V knjigi so zbrane oblikovno in tematsko zelo raznolike pesmi za mlade. Osrednja tema je ljubezen v vsej pestrosti – prikazane so prve ljubezni, povezane z negotovostjo, ljubosumjem in srečo, živčnostjo in dotiki, prepirom in sramežljivostjo pa tudi minljivostjo. Gotovo pa sodobni mladi bralci ne morejo prezreti povezave z znamenito Shakespearove dramo Romeo in Julija. Ta se kaže že v samem naslovu pesniške zbirke kot tudi v aktualizaciji ljubezenskih občutij ter zadreg. Poezija v drugi glagolski osebi nagovarja tako dekle kot fanta. Pesniški izraz je bogat in raznovrsten, oblika besedila je bodisi klasična bodisi preoblikovana. Kot eksperiment se pojavlja likovna pesem, ki je namenoma napisana kot nerazvidna uganka, ki jo mora bralec sam razvozlati s postavljanjem mej med besedami. Prepričljivost sporočila za mlade bralce pa soustvarja premišljena raba slenga in poigravanje s tujkami.

(Povzeto po utemeljitvi strokovne komisije za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture JAK.)

Rastem s knjigo 2022/23

Osnovni cilj projekta je skrb za bralno kulturo dijakov in spodbujanje k branju slovenskega mladinskega leposlovja. Pri urah slovenščine in v času nadomeščanj v knjižnici beremo, razmišljamo in se pogovarjamo o avtorju in prebranem.

Ob obisku splošne knjižnice so dijaki prvih letnikov SSI, PTI in strokovne gimnazije letos dobili v dar knjigo pisateljice Mateje Gomboc Balada o drevesu.

Mladinski roman je presunljiva pripoved o izkušnji sedemnajstletne gimnazijke Ade, ki doživi nepredstavljivo bolečino in grozo ob izgubi svojega fanta Majka. Sredi skupnih načrtov in mladostne radoživosti jo je njen ljubljeni zapustil, ko je storil nepreklicno dejanje – samomor. Prepustil jo je težkim vprašanjem, ki jih vselej odpira samomorilsko dejanje: Zakaj je to storil? Ali sem kriva, ker mu nisem znala pomagati v stiskah in depresijah? … V travmatičnem soočanju s krutim dejanjem, ob spopadanju z globokimi čustvenimi pretresi in nihanju od obupa in bolečine do vere vase najde tolažbo v svoji violini – je namreč izvrstna glasbenica, ki na konservatoriju študira violino – ob strani ji stojijo tudi družinski člani in prijatelji. Sčasoma zmore zaživeti v novi realnosti svojega življenja brez Majka.

Roman Balada o drevesu je napisan kot osebna izpoved glavne junakinje, ki ne zapada v samopomilovanje, ampak do svojega čustvovanja ohranja pravšnjo distanco. Avtorica se kočljive problematike loteva s posluhom za način mišljenja in čustvovanja najstnikov, v jeziku, ki jim je blizu.

(Povzeto po utemeljitvi strokovne komisije za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture JAK.)