OBISK PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE

V četrtek, 14. 11. 2024 smo imeli učenci T2B, O1D, G1E, U2B in T2C vodeni ogled Prirodoslovnega muzeja. Pred Prirodoslovni muzej smo prišli sami, tam pa so nas nato razdelili v manjše skupine. Naša skupina si je najprej ogledala okostje mamuta, kjer nam je kustosinja podrobneje razložila, kako so živeli mamuti, kaj so jedli in v čem so se razlikovali od slonov. V naslednji sobi je bilo veliko okostij vretenčarjev. Potipali smo lahko kože nekaterih živali. Naslednja soba je bila namenjena gozdnim živalim. Nekaj živali je bilo nagačenih. Potipali smo lahko lisico in ježa. V zadnji sobi nam je kustosinja predstavila minerale. Na hitro smo si ogledali Zoisovo zbirko, ki pa sicer ni v celoti razstavljena. Ves ogled je trajal malo več kot eno uro.
Sabina Volk, T2B

EKOLOGI BREZ MEJA
V četrtek, 14. novembra, smo se dijaki 1. letnikov gimnazije udeležili predavanj Ekologi brez meja. Najprej smo imeli predavanje o zavrženi hrani. Na predavanju smo se razdelili v skupine in igrali zelo zabavno družabno igro Janko in Metka, ki temelji na zavrženi hrani. Igra je bila polna ugank, velik del igre pa je bil tudi šifriran, tako da nas je čakalo precej logičnega razmišljanja. Cilj igre je bil, da bi z ugankami ugotovili končni slogan, ki je bil: Ne meči hrane stran! Potem smo odšli v plesno dvorano, v kateri smo imeli predavanje o čistilnih akcijah, recikliranju oblek in tudi kako se reciklira obleke, kako zavreči čim manj hrane (kar je bila tudi tema prej omenjene igre). Omenjali smo tudi krožno gospodarstvo in kako se pravilno shranjuje hrano. Predavanja so bila zanimiva in poučna.
Luka Pejkovič, Stg1b

KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB

Dijaki razreda GT3B smo se v spremstvu profesorjev Mateja Mandeljca, Matevža Stegnarja in Martine Bizjak odpravili na spoznavanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnika in Šišenskega hriba. Krajinski park je bil ustanovljen s ciljem, da se ohrani številne naravne vrednote, velika biotska raznovrstnost, krajinska pestrost in naravni procesi. V prvem delu smo se pod strokovnim vodstvom Jurija Kobeta iz Mestne občine Ljubljane izpred živalskega vrta peš odpravili proti Tivoliju. Sprehodili smo se po učni poti, kjer smo se ustavljali na različnih učnih točkah. Tam smo spoznali, da Ljubljano pokriva kar 25 % gozda, kako lahko kot gradbeniki in geodeti čim bolj trajnostno načrtujemo posege na varovanih območji in spoznali mnogo zanimivih živalskih vrst, kot je na primer hrošč rogač. V drugem delu, kjer sta strokovno vodstvo prevzela Nejc Praznik – mestni arborist in Matevž Korošec – naravovarstveni nadzornik, pa smo se odpravili do končnega cilja v Tivoli. Na poti sta nam predstavila načine varovanja odraslih dreves na gradbišču in zgodovino parka, ki pa sega že v leto 1813, ko ga je načrtoval francoski inženir. Za konec pa smo si ogledali ostanek najstarejšega drevoreda, ki zajema tudi najstarejše drevo v parku – edino drevo, ki je ostalo še od prvotnih zasnov drevoreda.
ZALA ŽALAR, T3B

OBISK PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE

14. 11. 2025 smo na naši šoli imeli eko dan, zato smo obiskali Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani, na Prešernovi ulici 20. Tam smo se dobili ob 12h, z ogledom pa začeli ob 12.20. Naša skupina si je najprej ogledala geološko zbirko na hodniku. Takrat smo prejeli tudi učni list, ki nam ga je dala kustosinja in smo ga ob ogledu reševali. V zbirki je bilo več različnih mineralov, fosilov in kamnin in nekatere smo dobili tudi v roke, da bi njihove značilnosti prepoznali sami. Nato smo šli v sobo z okostjem mamuta, ki je zavzemalo večino sobe. Pokazali so nam tudi zob mamuta, ki tehta okoli 5 kg. Ob animaciji so nam predstavili njihovo zgradbo, prehrano in ostale značilnosti. Sledil je ogled vretenčarjev v sobi polni kosti pravih živali. Skupaj s kustosom smo našteli več vrst živali, ki spadajo pod vretenčarje, dovolil pa nam je tudi, da smo potipali tudi kožo kače, peresa in krempljev ptic ter divjega jazbeca. Na koncu smo prišli do sobe z živalmi, ki so bolj značilne za Slovenijo in Evropo. Ogledali smo si sove, rogove jelena, se dotaknili nagačene lisice in izvedeli s čim se prehranjujejo gozdne živali. Oddali smo rešene učne liste, se zahvalili za voden ogled in odšli domov.
JAKA HENIGMAN, G1E

SODELOVALI SO MLADI POROČEVALCI ZA OKOLJE: Zala Žalar, Sabina Volk, Jaka Henigman in Luka Pejković
FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI: Uroš Iskra, Anja Hrenovec, Snežna Kokelj
MENTORICA: Snežna Kokelj

Z dijakinjami in dijaki razreda T1B, 1. letnik smeri gradbeni tehnik, smo se pri pouku fizike po zimskih počitnicah 2025 odločili, da bomo raziskali, na kakšen način in v kakšnem obsegu se pridobiva električna energija v Sloveniji.

Dijakinje in dijaki T1B so se razdelili v pet skupin, vsaka skupina si je izbrala, kateri tip elektrarne bo raziskala: jedrska elektrarna, termoelektrarna, hidroelektrarna, sončna elektrarna in vetrna elektrarna. Dogovorili smo se, da bodo cel mesec marec 2025 doma zbirali podatke o tem, koliko takih elektrarn je v Sloveniji, kako deluje taka elektrarna, koliko energije proizvede, kakšne so prednosti in slabosti pridobivanje električne energije na tak način in kakšen vpliv ima na okolje.

Prvi teden v aprilu smo ure fizike posvetili tej tematiki. Dijakinje in dijaki T1B so v šolo prinesli svoje zapiske, ki smo jih skupno pregledali in se o njih pogovorili. Nato so jih po navodilih oblikovali v zaključeno celoto na plakatu, ki so ga obogatili s fotografijami in skicami.

Sledile so predstavitve posameznih elektrarn svojim sošolcem. Na ta način so dijaki spoznali, od kod prihaja elektrika, kakšen delež električne energije prispevajo posamezne elektrarne v celotni slovenski proizvodnji in katere elektrarne med obratovanjem povzročajo najmanjše izpuste toplogrednih plinov. Pogovorili smo se tudi o pridobivanju električne energije v Evropi in po svetu.

Na šoli imamo v glavnem odmoru, ki je po koncu 3. šolske ure, organizirano prehrano, kjer dijaki lahko izbirajo med desetimi različnimi meniji, štirje meniji so topli, šest pa hladnih. Z dijaki 1. letnikov smeri gradbeni tehnik smo se odločili, da bomo v šolski jedilnici preverili, koliko obrokov ostane po koncu glavnega odmora neprevzetih.

V marcu 2025 smo sestavili dve skupini dijakov, tri dijake iz T1A razreda in tri dijake iz T1C razreda. Na sestanku smo se dogovorili, da bodo dijaki iz T1A razreda prešteli obroke, ki so ostali neprevzeti v ponedeljek, sredo in četrtek, dijaki iz T1C razreda pa v torek in petek. Sestavili smo tabelo, v katero se bo za vsak dan vpisalo, koliko obrokov posameznega menija je ostalo neprevzetih. Dijaki so s štetjem začeli v petek, 7. 3. 2025 in beležili neprevzete obroke do konca marca.

V torek, 1. 4. 2025 in v sredo, 2. 4. 2025, smo z dijaki T1A in T1C razreda statistično obdelali podatke. Podatke – neprevzete obroke – smo razporedili v tabelo, izračunali smo absolutno in relativno frekvenco ter narisali histogram in frekvenčni kolač. Ugotovili smo, da glede na to, da je na šoli 977 dijakinj in dijakov, ostaja neprevzetih zelo malo obrokov, od 0 do 36 obrokov na dan (povprečno 12 obrokov na dan, kar je 1,23 %).

Če gledamo neprevzete obroke po menijih, je ostal največkrat neprevzet 4. meni – fast meni (58 krat – 31,9 %), sledita mu 1. meni – osnovni topli (39 krat – 21,4 %) in 10. meni – meni brez svinjine (36 krat – 19,8 %). Samo 3 krat – 1,6 % je bil v celem mesecu marcu neprevzet 5. meni – solatni meni.

Po posameznih obrokih je bil največkrat (18 krat) neprevzet hot dog s pečeno hrenovko, sledi mu sendvič z jajčnim namazom, sirom in papriko (17 krat) in ocvrti piščančji medaljoni, francoska solata (16 krat). Ostalih obrokov je ostalo 10 ali manj.

Neprevzeti obroki se nato po koncu glavnega odmora v zaboju vsakodnevno pripeljejo z dvigalom iz jedilnice v kleti v bistro, ki je v avli v pritličju šole in so na voljo dijakom, ki bi še jedli. Zaboj smo preverili ob koncu 4. šolske ure in ob koncu pouka. Ugotovili smo, da je zaboj z neprevzetimi obroki največkrat prazen že ob koncu 4. šolske ure, definitivno pa ob koncu pouka ni v zaboju več nobenega obroka. To pomeni, da na naši šoli ni nobene odpadne oziroma zavržene hrane.

V petek, 4. 4. 2025, so si dijaki okoljevarstveniki in gradbeniki ogledali Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Po vstopnem pregledu, ki je enako podroben kot na letališču, so se odpravili na predstavitev elektrarne. V predavalnici jih je pozdravil in nagovoril Andrej Kavčič, vodja za nuklearno gorivo in sredico. V dveh urah je na razumljiv način pojasnil delovanje NEK-a in predstavil kompleksen zbir sistemov, kako deluje ter na kakšne načine se ga nadzoruje.
Prijazno je odgovoril na vsa vprašanja, nato pa so se dijaki odpravili na ogled simulatorja NEK. Simulator je kopija NEK-ove kontrolne sobe, v kateri se neprestano in vse dni v letu nadzoruje reaktor in ostale sisteme. Na simulatorju se usposabljajo operaterji, ki upravljajo z elektrarno, kot tudi kandidati, ki bi to radi postali. Tam so dijaki spoznali, kako kompleksno je upravljanje elektrarne, kakšni so poteki treningov in kaj vse morajo operaterji obvladati.
Zatem je sledil obhod tehnološkega dela elektrarne, torej ogled dejanskih in delujočih sistemov. Ogledali so si delujočo parno turbino in generator ter hladilni sistem na reki Savi. Poseben del ogleda je bil ogled prave kontrolne sobe, kjer so se dijaki razveselili, da je vse pod popolnim nadzorom.

Pri projektu Eko šole – Leaf smo pri praktičnem pouku na naši šoli ročno izdelovali unikatne lesene izdelke domačega lesa iz slovenskih gozdov. Pri izdelavi izdelkov so sodelovali dijaki nižje poklicnega programa. Dijaki so se seznanili z ročnim žaganjem lesa s pomočjo ročne žage. Tako so izdelovali unikatne svečnike iz bukovega lesa. V les so nato s kronskim nastavkom izvrtali luknjo za čajno svečko. Na svečnik pa so vgravirali napise, ki so jih v večini primerov posvetili svojim mamam. Svečnike so jim nato izročili za materinski dan kot lepo darilo.

Dijaki so tako spoznali kako pomembna je trdnost in strukturat določene vrste lesa za njegovo ročno obdelovalnost. Tako so dijaki v lipov les, s pomočjo raznih vrst dlet, rezbarili slovenski grb in znak naše šole. Izdelkom so s pomočjo gravirnega stroja dodali estetski videz ter tako dobili lepe unikatno, ročno narejene izdelke, ki so jih odnesli domov za spomin.

V okviru projekta EKO-šole “Leaf – znanje o gozdovih” smo si ogledali muzej gozdarstva in lesarstva – Vrbovec v Nazarjah. Dijaki, tesarji in zidarji 2. in 3. letnika, so se najprej spoznali z vrstami gozdnih dreves v Sloveniji ter njihovimi lastnostimi ter njihovem pomenu za razvoj obrti in gospodarstva v Zgornje Savinjski regiji. Ogled je zajemal predstavitev starih tesarskih in gozdarskih orodij in naprav. Dijake so najbolj pritegnile stare motorne žage. Prikazan je bil tudi transport lesa po splavih preko rek vse do Črnega morja in juga Jadrana. Ogledali smo si tudi Bohačev toplar, ki so ga zgradili furlanski zidarji, ki so v 19. stoletju gradili le za bogate kmete in posestnike. V toplarju smo si ogledali tudi razstavo lončarske in lesarske obrti v regiji. Svojo lakoto smo potešili ob degustaciji domačih suhomesnatih dobrot, ki so bile več kot odlične. Za konec se zahvaljujemo tudi vsemu osebju muzeja, ki so bili zelo prijazni ter strokovni in nam tako podali veliko novih informacij in znanj o naših gozdovih in kulturni dediščini Slovenije.