VABILO NA AKCIJO OBNOVE GOZDOV “SKUPAJ ZA KRAS”
Zajeten del gozda na Krasu, ki je poleti 2022 pogorel v največjem požaru v zgodovini Slovenije, smo s skupnimi močmi, tudi s sodelovanjem naše šole, že obnovili. Še vedno pa ostajajo območja, kjer je vegetacija tako hudo poškodovana, da se gozd sam ne bo mogel obnoviti.
Zato vas vabimo, da se pridružite številnim prostovoljcem na akciji pogozdovanja Krasa.
Akcija bo potekala v petek, 22. novembra 2024, od 9. do 13. ure na območju Fajtega hriba v občini Renče – Vogrsko. Organizatorji bodo poskrbeli za sadike, topel obrok in pijačo, vsak udeleženec pa za primerno opremo: terenski čevlji, vremenskim razmeram primerna obleka, zaščitne rokavice, če je mogoče pa tudi orodje za sajenje (motika, kramp).
Organiziran odhod izpred šole bo ob 7.15, predviden povratek ob 15.30.
Prosimo, da svojo pripravljenost za sodelovanje na akciji zapišete v spletno tabelo najkasneje do petka, 8. 11. 2024 do 11. ure.
V primeru slabega vremena bo akcija prestavljena za en teden, na 29. november 2024.
Dodatne informacije dobite pri prof. Maji Besednjak osebno ali po e-pošti: maja.besednjak@sggos.si.
Hvala za vašo pripravljenost, da skupaj prispevamo k trajnostni obnovi kraških gozdov.

Dijaki drugega letnika smeri okoljevarstveni tehnik, so se v petek, 18. 10. 2024, udeležili strokovnega predavanja in ogleda razstave v Narodnem muzeju. Dr. Tomaž Nabergoj, avtor razstave in Katja Špec, soavtorica razstave ter arheologinja, ki preučuje lončenino in druge keramične predmete, najdene med izkopavanji na Otoku pri Dobravi na Dolenjskem, sta nam na enournem zanimivem predavanju predstavila naravoslovno zakulisje predmetov iz srednjeveškega Gutenwerda. Povedala sta, da so pri pripravah na razstavo strokovnjaki iz Narodnega muzeja Slovenije in več drugih raziskovalnih ustanov opravili vrsto naravoslovno-tehničnih raziskav posameznih predmetov in snovi, ki izhajajo z arheoloških izkopavanj. Predstavila sta sodobne metode in tehnike, s katerimi so ugotavljali, iz kakšnih snovi so posamezni predmeti, kako so bili izdelani, koliko so stari, za kaj so jih srednjeveški prebivalci Gutenwerda uporabljali ter, ali so bili narejeni doma ali prineseni od drugod (in od kod). Vsi ti zanimivi podatki razkrivajo raznolikost materialne kulture takratnih ljudi, njihovo poznavanje surovin in snovi, ki so jih pridobili iz narave ali npr. s trgovskimi stiki, bogastvo znanj in veščin, ki so jih obvladali srednjeveški mojstri. Sledil je voden ogled razstave, kjer so dijaki videli raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinske dokumente, replike predmetov ter celo rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic. V tem zelo zanimivem dopoldnevu, preživetem v Narodnem muzeju, so dijaki prejeli veliko novega znanja, videli zanimive predmete (dijaki so lahko preizkusili mleti žito s pomočjo žrmlja), spoznali številne tehnološke postopke itd. predvsem pa se utrdili v spoznanju, kako pomembno je povezovanje znanj in sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Ugotovili so, da je poznavanje lastnosti materialov nujno za obstoj in razvoj družbe.