V okviru projekta EKOŠOLA (Šolska vrtilnica) smo z dijaki O3D oživeli šolsko visoko gredo. Odstranili smo plevel, prekopali vrhnjo plast zemlje in posadili spomladanske čebulice. V naslednji fazi bomo vzeli vzorec prsti zemlje in ga analizirali. Ugotavljali bomo kakovost prsti pred in po zimskem obdobju, ter kakšen vpliv ima zasaditev na parametre v prsti.
Dijaki drugega letnika smeri okoljevarstveni tehnik, so se v petek, 18. 10. 2024, udeležili strokovnega predavanja in ogleda razstave v Narodnem muzeju. Dr. Tomaž Nabergoj, avtor razstave in Katja Špec, soavtorica razstave ter arheologinja, ki preučuje lončenino in druge keramične predmete, najdene med izkopavanji na Otoku pri Dobravi na Dolenjskem, sta nam na enournem zanimivem predavanju predstavila naravoslovno zakulisje predmetov iz srednjeveškega Gutenwerda. Povedala sta, da so pri pripravah na razstavo strokovnjaki iz Narodnega muzeja Slovenije in več drugih raziskovalnih ustanov opravili vrsto naravoslovno-tehničnih raziskav posameznih predmetov in snovi, ki izhajajo z arheoloških izkopavanj. Predstavila sta sodobne metode in tehnike, s katerimi so ugotavljali, iz kakšnih snovi so posamezni predmeti, kako so bili izdelani, koliko so stari, za kaj so jih srednjeveški prebivalci Gutenwerda uporabljali ter, ali so bili narejeni doma ali prineseni od drugod (in od kod). Vsi ti zanimivi podatki razkrivajo raznolikost materialne kulture takratnih ljudi, njihovo poznavanje surovin in snovi, ki so jih pridobili iz narave ali npr. s trgovskimi stiki, bogastvo znanj in veščin, ki so jih obvladali srednjeveški mojstri. Sledil je voden ogled razstave, kjer so dijaki videli raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinske dokumente, replike predmetov ter celo rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic. V tem zelo zanimivem dopoldnevu, preživetem v Narodnem muzeju, so dijaki prejeli veliko novega znanja, videli zanimive predmete (dijaki so lahko preizkusili mleti žito s pomočjo žrmlja), spoznali številne tehnološke postopke itd. predvsem pa se utrdili v spoznanju, kako pomembno je povezovanje znanj in sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Ugotovili so, da je poznavanje lastnosti materialov nujno za obstoj in razvoj družbe.
POSTOPEK PRIJAVE
Motivacijsko pismo oddate v nabiralnik 337, skupaj s podpisom staršev, do petka 25. 10. 2024.
Motivacijsko pismo naj vsebuje:
predstavitev vas in vaših lastnosti,
osebnih interesov, šolskih in izven šolske aktivnosti,
vaša pričakovanja in koristi s PUD- om v tujini,
druga pojasnila, ki lahko vplivajo na izbor (socialni status, odločbe, itd.).
mag. Mery Lončar Klemenčič, univ. dipl. inž. arh. in Matej Mandeljc, mag. prof. angl.
V četrtek, 17. 10. 2024, se je osem dijakov v spremstvu treh profesorjev udeležilo dogodka Plac priložnosti v areni Bonifika v Kopru. Na celodnevnem dogodku so sodelovale univerze in visoke šole ter pet srednjih šol, med katerimi je bila tudi SGGOŠ.StG Ljubljana. Dijaki in dijakinje so zainteresiranim obiskovalcem in obiskovalkam predstavili glavne izobraževalne programe naše šole, jih navdušili nad delovanjem programa Autocad in jim razkrili še bogate možnosti za ekskurzije in Erasmus izmenjave, ki jih ponuja SGGOŠ.StG. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo tudi popoldne kljub manj številčni udeležbi. Ob koncu dogodka smo se profesorji in dijaki zasluženo okrepčali s picami, nato pa se odpravili proti Ljubljani.
Letošnji mednarodni dan geopestrosti (6. oktober) smo okoljevarstveniki 2. letnika obeležili v petek, 11. oktobra 2024 v sodelovanju z Oddelkom za geologijo Naravoslovno tehnične fakultete UL. Ogledali smo si največjo in najbolj celostno geološko zbirko, ki se že več 100 let hrani na oddelku. Zanimiv je bil tudi ogled stavbe Montanistike, saj je le-ta prava zakladnica kamnin naravnega kamna slovenskih kamnolomov. Nato smo se podali na dveurni sprehod po Ljubljani, kjer smo si ogledali kamnine, fosile in strukture v naravnem stavbnem in okrasnem kamnu.
V tem geološko obarvanem dopoldnevu sta nas vodila geologa Tristan Rome in dr. Matevž Novak, ki sta z zamimivo in nazorno razlago poskrbela, da so kamnine, minerali in fosili kar oživeli in nam pripovedovali o svojem nastanku, lastnostih, okolju, v katerem so nastajali ter tudi, kako koristno jih lahko uporablja človek. Predvsem pa smo spoznali, da so kamnine nujne za razvoj vsake družbe, zaradi česar jih moramo še naprej raziskovati, predvsem pa z njimi ravnati zelo skrbno.
Menimo, da smo letošnji dan geopestrosti primerno obeležili, saj smo se nanj pripravljali medpredmetno (predmeti Geografija Slovenije, Materiali in okolje, Terenske in laboratorijske metode spoznavanja pokrajine), na ogledu pa smo pokazali veliko znanja in zanimanja za geološke vsebine. S tem smo lahko najbolje osmislili temo letošnjega dneva geopestrosti “Ohranimo preteklost – podprimo prihodnost”.
