Select Page

DEKD 2018: Tako smo se (z)gradili

Temelji izobraževanja v gradbeništvu na Slovenskem so bili postavljeni daljnega leta 1888, ko je bila ustanovljena šola za lesno industrijo in stavbno mizarstvo, ki se je v začetku 20. stoletja preimenovala v državno obrtno šolo z več oddelki. Po 2. svetovni vojni je bil ustanovljen gradbeni tehnikum v stavbi današnjega šolskega centra na Aškerčevi v Ljubljani. Velike potrebe po gradbenih delavcih in izvajanje gradbeniškega izobraževanja na različnih lokacijah so narekovali gradnjo nove gradbene šole. Svečano odprtje se je zgodilo 1959. leta, k novi šolski stavbi pa so sodili še delavnice, telovadnica in dom učencev. V delavnicah poteka pouk še danes, tudi dom učencev še vedno opravlja svojo nalogo, le šolske stavbe in telovadnice ne uporabljajo več dijaki gradbene smeri. Nova prelomnica za gradbeno šolstvo je bila gradnja stavbe, v kateri smo tukaj in zdaj. Leta 1968 je bila zgrajena gradbena tehnična šola – z izobraževanjem za poklica gradbeni tehnik in geodetski tehnik. Obe šoli sta se leta 1984 združili v Srednjo gradbeno šolo Ivana Kavčiča. Kriza v gradbeništvu konec 80. let je prinesla program ekonomski tehnik in nato še novo ime Srednja gradbena in ekonomska šola. Ta je ob prelomu tisočletja postala SGGEŠ, ki je leta 2008 dobila program okoljevarstveni tehnik, nekaj let zatem pa ime, po katerem smo znani danes: Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola, na kratko SGGOŠ.

Tako smo se (z)gradili.

Ob tednu evropske kulturne dediščine na temo Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost smo zato pobrskali po šolskem arhivu in našli marsikaj zanimivega. Listine, stare dnevnike in redovalnice, načrte, učila in delovne pripomočke, zemljevide, diapozitive, diskete, videokasete in še kaj. V naslednjih dneh jih bomo postavili na ogled v avli v 1. nadstropju in nas bodo skozi vse leto spominjali na našo preteklost, dediščino sedanjosti in prihodnosti.

DEKD 2018 – Dr. Anton Suhadolc, Razstava vzorcev lesa na Slovenskem – 25. 9. 2018

V avli prvega nadstropja se že nekaj dni lahko zaustavimo ob zanimivi razstavi vzorcev lesa na Slovenskem. Danes, v torek, 25. septembra, smo se lahko pogovarjali z avtorjem razstave, dr. Antonom Suhadolcem. Iz svojega obsežnega znanja, ki ga je pridobil kot dolgoletni amaterski botanik in ljubitelj lesa ter zbiratelj lesenih vzorcev, nam je predstavil značilnosti naših avtohtonih drevesnih vrst in grmovnic. Pokazal nam je lepoto lesa, tudi tistega, ki je običajno povsem spregledan. Občudovali smo lepo izdelane lesene krogle in različne uporabne izdelke, ki pričajo o tem, kako lep in raznolik je lahko les.

Začeli so se dnevi evropske kulturne dediščine 2018 – 24. 9. 2018

ZAČELI SO SE DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2018 – Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost

V prihodnjih dveh tednih se bodo po vsej Sloveniji odvijali številni dogodki, s katerimi bomo šole, vrtci, muzeji, društva in posamezniki drug drugemu predstavljali dediščino preteklih rodov z namenom, da bi jo mi, ljudje sedanjega trenutka, razumeli kot naš skupni spomin za rodove prihodnjih dni.

Tudi v naši šoli so (že četrtič) zaživeli Dnevi evropske kulturne dediščine. Svoj pogled bomo iz preteklosti usmerili v prihodnost, tako da bomo v starem iskali in odkrivali možnosti za nove kakovostne oblike preživetja.

Tako kot v prejšnjih letih smo k sodelovanju povabili strokovnjake, poznavalce slovenske naravne in kulturne dediščine. Veselimo se medsebojnega sodelovanja, skupnega učenja v naravi, presenetljivih in ustvarjalnih medpredmetnih vsebin, predvsem pa prazničnega vzdušja, ki ga v šolske prostore vedno znova prikliče naša dediščina.

In s čim smo začeli? Nameravali smo z “branjem pod milim nebom”. Ker pa nam jo je zagodlo vreme, smo bralni kotiček uredili v avli v 1. nadstropju. Danes smo brali s sošolci in učitelji, v naslednjih dneh pa bomo na prostem – v šolskem parku – in tudi z mimoidočimi.

Na obisku v raziskovalnem jedrskem reaktorju – 17. 9. 2018

V ponedeljek, 17. septembra 2018, so dijaki četrtega razreda smeri okoljevarstveni tehnik obiskali raziskovalni jedrski reaktor. Zadržali so se v kontrolni sobi, si od blizu pogledali reaktor, poslušali razlago o njegovem delovanju in izvedeli, da si z njim lahko pomagamo tudi pri okoljskih raziskavah. S pomočjo reaktorja že vrsto let raziskujejo koncentracijo strupenega živega srebra v okolju. Poslušali so tudi o pomenu in uporabi jedrskih elementov. Ogledali pa so si tudi centralno skladišče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke.

Čistilna akcija Očistimo Slovenijo, očistimo Zemljo

Imamo en planet, eno Zemljo, na kateri dihamo, se hranimo, rastemo, se razmnožujemo, skratka živimo. Za vse to potrebujemo veliko naravnih virov, surovin, izdelkov, kar vodi k nastajanju odpadkov, ki pa ne smejo končati kot nebodigatreba v naravi. V odpadke smo vložili surovino ter energijo in vse to lahko dobimo nazaj, če z odpadki pravilno ravnamo.

V soboto, 15. septembra 2018, je potekala svetovna akcija Očistimo svet odpadkov. Tu ne gre le za pobiranje odpadkov oziroma smeti in čiščenje, pač pa gre tudi za ozaveščanje, da so odpadki koristni, saj so vir surovin in energije, v njih je denar. Da bi na šoli obeležili ta dogodek, ki se bo odvijal tudi v Sloveniji, in prispevali k ozaveščanju o koristnosti odpadkov, če so na pravem mestu, so dijaki O3C pripravili razstavo s svojimi izdelki. Vabimo vas, da si jo posamično ali v okviru razredne ure tudi ogledate. Ustavite se, si  preberite in si ustvarite odnos do vsega, čemur pravimo odpadki, ki nikakor ne sodijo v naravo, ampak v predelavo ali ponovno uporabo.

Zaključek projekta Erasmus+ EARN: Učenje za razvoj kompetenc v kamnoseštvu

V juliju 2018 se zaključuje triletni projekt, v katerem so poleg naše šole sodelovali še referenčni partnerji s področja tradicionalne in industrijske obdelave naravnega kamna: Klesarska škola Pučišća z otoka Brača, Instituto Salesiano San Zeno iz Verone in Višja strokovna šola Šolskega centra Srečka Kosovela iz Sežane ter poleg šol še nevladna organizacija CEDRA iz Splita in SGDZ, slovensko gospodarsko združenje iz Trsta. Pobudnik projekta je bila Območna obrtna zbornica Sežana.

V projektu smo razvili:
– nov model praktičnega usposabljanja za kamnoseke in
– priročnik za delodajalce, ki podpira uvajanje novega modela.

Partnerji v projektu delujejo v zelo različnih poslovnih okoljih, zato je bilo potrebno pri uvajanju modela in vsebini priročnika poiskati skupne rešitve.
Model je zasnovan tako, da povečuje intenzivnost komunikacije med delodajalci in šolo in s tem omogoča, da imajo delodajalci večji vpliv na vsebine praktičnega pouka in usposabljanja z delom.
Priročnik pa prinaša učinkovita orodja za uvajanje, spremljanje in evalvacijo učinkov praktičnega izobraževanja za kamnoseke.

Skupni cilj je, da v času šolanja dijak pridobi poklicno samozavest, je v delovnem procesu samostojen in odziven, se zaveda vrednosti lastnega dela ter postane odgovoren, v lastni razvoj orientiran delavec.

Po zaključku se bo intenzivno širjenje rezultatov projekta šele zares začelo, saj so izidi primerni tudi za izvajanje v vajeniški obliki izobraževanja.

Dodana vrednost projekta je tudi možnost uporabe modela in strukture priročnika za druge izobraževalne programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Dostopnost