Select Page

Ročna obdelava lesa

Pri projektu Eko šole – Leaf smo pri praktičnem pouku na naši šoli ročno izdelovali unikatne lesene izdelke domačega lesa iz slovenskih gozdov. Pri izdelavi izdelkov so sodelovali dijaki nižje poklicnega programa. Dijaki so se seznanili z ročnim žaganjem lesa s pomočjo ročne žage. Tako so izdelovali unikatne svečnike iz bukovega lesa. V les so nato s kronskim nastavkom izvrtali luknjo za čajno svečko. Na svečnik pa so vgravirali napise, ki so jih v večini primerov posvetili svojim mamam. Svečnike so jim nato izročili za materinski dan kot lepo darilo.

Dijaki so tako spoznali kako pomembna je trdnost in strukturat določene vrste lesa za njegovo ročno obdelovalnost. Tako so dijaki v lipov les, s pomočjo raznih vrst dlet, rezbarili slovenski grb in znak naše šole. Izdelkom so s pomočjo gravirnega stroja dodali estetski videz ter tako dobili lepe unikatno, ročno narejene izdelke, ki so jih odnesli domov za spomin.

Migracije in medkulturni dialog

V ponedeljek, 17. 3. 2025, je Društvo Humanitas pripravilo delavnice o migracijah in medkulturnem dialogu za dijake O1D. Po uvodni spoznavni igri so dijaki aktivno sodelovali pri prepoznavanju lokalnih posebnosti, predstavljanju lastnih izkušenj z migracijami, spoznavanju vzrokov in posledic migracij po svetu. Med drugim so spoznali t. i. Gall-Petersov zemljevid, ki je vedno bolj aktualen zemljevid v izobraževalnih ustanovah (običajno se uporablja Merkatorjeva projekcija). Gre za predstavitev sveta, pri kateri je na prvem mestu dejanska velikost celin. Delavnica je bila dober primer medpredmetne povezave strokovnih predmetov in sociologije.

Glasbeni tabor šolskega ansambla

Na prvi pomladni dan, v petek, 21. 3. 2025, se nas je pet članov Ansambla SGGOŠ.StG, mentorica Karin Mezgec in profesorica Mery Lončar Klemenčič odpravilo na glasbeni tabor v obmejno Osilnico. Nastanili smo se v Hotelu Kovač, pojedli kosilo in si ogledali kraj. Nato smo v velikem prostoru v kleti postavili ozvočenje in inštrumente ter po večerji še dolgo vadili nove skladbe za različne priložnosti, na katerih igra naš ansambel. Zvečer smo se v sobah ob družabnih igrah zabavali pred spanjem.

Soboto smo začeli z obilnim zajtrkom in dolgim sprehodom do Kolpe. Po rednih vajah smo se okopali v bazenu poleg hotela in nadaljevali dan podobno kot v petek.

V nedeljo smo še zaigrali, nato pa pospravili sobe, prtljago, ozvočenje in inštrumente ter še zadnjič zaplavali v bazenu. Sledila je še zaključna fotografija in odhod čez Kostel in Kočevsko Reko do Ljubljane. Preživeli smo zares poseben konec tedna.

Pozdrav pomladi ob svetovnem dnevu poezije

19. marca 2025 smo na naši šoli pred svetovnim dnevom poezije pripravili dogodek, ki smo ga poimenovali Pozdrav pomladi:  z njim so se dijakinje in dijaki v besedi in glasbi poklonili pomladi, izbor je bil namreč neposredno povezan s tem letnim  časom, in hkrati svetovnemu dnevu poezije, saj je bila v tem naslovu zajeta poezija in glasba slovenskih ustvarjalcev
različnih obdobij. Druga šolska ura je v znamenju poezije in glasbe minila, kot bi trenil, gospod ravnatelj Gvido Jager pa se je ob sklepu vsakemu nastopajočemu simbolično zahvalil s knjigo Mali princ z aktualnim sporočilom, da je bistvo očem nevidno.

Foto: Miha Debevc
Video: Miha Došler

Aktivno državljanstvo

Dijaki StG3A so se v ponedeljek, 17. 3. 2025, udeležili aktivnosti v sklopu aktivnega državljanstva. Najprej so obiskali Hišo EU. Tam so izvedeli številne zanimivosti o EU, o vsakdanjem življenju v Evropi, evropski politiki, in kako lahko nanjo vplivajo sami. Ogledali so si tudi multimedijski center.
Sledil je vodeni ogled slovenskega parlamenta, ki je dvodomen. Ob vstopu v parlamentarno stavbo so morali dijaki najprej opraviti varnostni pregled ter vse stvari pustiti v garderobi. Sledil je ogled dvorane Državnega sveta in predstavitev krajšega filma o delovanju zakonodajne veje oblasti v Republiki Sloveniji. Nato so se povzpeli na balkon, s katerega so si ogledali veliko dvorano, kjer zaseda Državni zbor, ki je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji. Na žalost ta dan ni bilo seje in je bila dvorana prazna, je pa stekel zanimiv pogovor o delu poslancev. Na koncu so si v preddverju velike dvorane ogledali še stensko poslikavo Slavka Pengova, ki je leta 1958 na skoraj 95 m² v časovnem traku naslikal zgodovino Slovencev od obdobja preseljevanja ljudstev do obdobja po koncu druge svetovne vojne in zanjo leta 1959 prejel Prešernovo nagrado.

Orodna vrstica za dostopnost