V železokrivnici, betonarni in čistilni napravi
Dijaki T3A in PT2 so si v sredo, 20. aprila 2016, ogledali železokrivnico FeBRUS in betonarno Oblak v Logatcu ter centralno čistilno napravo v Ljubljani. Več pa v fotogaleriji.
Ekskurzija na Idrijsko
V sredo, 20. aprila 2016, smo dijaki O2A odšli v Žirovski Vrh in Idrijo. V Žirovskem vrhu smo najprej poslušali predavanje o poteku zaprtja rudnika urana, nato pa smo odšli na teren k odlagališču rudarske jalovine Boršt. Tam so nam prikazali potek jemanja vzorcev za analize, meteorološko postajo in videz saniranega odlagališča.
Iz Žirovskega Vrha smo odšli v Idrijo. V Antonijevemu rovu smo za začetek poslušali predavanje o živem srebru in si ogledali film o Idriji in njenem rudarstvu, nato pa smo se oblekli v rudarsko opravo in odšli v sam rov. Po končanem ogledu rova smo se sprehodili po starem mestnem jedru do urbanega čebelnjaka. Nato smo se odpeljali še k Divjemu jezeru, ki je bil zadnji del naše ekskurzije.
Ekskurzija je bila zanimiva, predvsem pa poučna, saj smo dobili veliko novih znanj, uporabnih v našem poklicu.
Sara Hrovat, O2A
Sodelovanje pri izdelavi skulpture ob 70-letnici GeoZS
Kamnoseki, upravljalci težke gradbene mehanizacije (3. letniki) in geodetski tehniki (3. in 4. letniki) so ob 70-letnici delovanja Geološkega zavoda Slovenije sodelovali (skupaj s slovensko kamnarsko industrijo, Fakulteto za arhitekturo, Višjo strokovno šolo Sežana, Srednjo poklicno in strokovno šolo Bežigrad in Vzgojno-izobraževalnim zavodom Frana Milčinskega Smlednik) pri izdelavi skulpture iz slovenskih kamnov, ki stoji pred poslovno zgradbo GeoZS.
Kamnito skulpturo sestavlja sedem značilnih slovenskih naravnih kamnov iz sedmih delujočih kamnolomov. Kamni simbolizirajo dolgoletno tesno povezanost geološke stroke z gospodarstvom, vsak od njih pa predstavlja eno desetletje obstoja Geološkega zavoda Slovenije. V razstavljenih primerkih naravnega kamna je zapisan velik del geološke zgodovine Slovenije od triasa do miocena.
Slovesno odprtje je potekalo v sredo, 20. aprila 2016.
Vzgajamo zelišča – v starem iščem novo
Dijaki prvega letnika programa okoljevarstveni, gradbeni in geodetski tehnik smo se priključili Unescovemu nacionalnemu projektu OŠ Rakek z naslovom VZGAJAMO ZELIŠČA – v starem iščem novo.
Dijaki so spoznavali zelišča pri pouku biologije, varstva okolja in izbranih zgodovinskih tem. Raziskali so značilnosti posameznih zelišč, napravili plakate, računalniške predstavitve, predstavitvene kartončke in zloženke. Posadili so zelišča v lončke. Lončke z zelišči bodo razdelili učiteljem, ki bodo v svojem razredu določili skrbnike. V času počitnic jih bomo prenesli na šolski vrt, kjer bomo napravili še zeliščni vrtiček v obliki spirale.
Pri izbranih temi Prehrana v različnih zgodovinskih obdobjih bodo v skupinah raziskali, katera zelišča so uporabljali ljudje v preteklosti, za kaj so jih uporabljali, kako in zakaj lahko zelišča prispevajo tudi k zdravi prehrani, ali lahko škodujejo, ali se je mogoče z gojenjem zelišč tudi preživljati….
Poiskali bomo kakšen poseben recept.
Z vidika varstva okolja pa nas bo zanimalo, ali se lahko zelišča prilagajajo podnebnim spremembam.
Izbrali smo naslednja zelišča: meto, rožmarin, drobnjak, pehtran, žajbelj, sivko, pelin …
Mentorici: Ada Perko in Marjana Pezdirc Kolnik
Obisk Slovenskega etnografskega muzeja in slikanje po vzoru panjskih končnic – 11. april 2016
Dijaki T2A smo si v muzeju ogledali zbirko predmetov, ki prikazujejo slovensko ljudsko likovno umetnost: poslikane panjske končnice, slike na steklu, skrinjice, preslice in vretena, komatne glavnike, palice in pipe, trniče, modele za mali kruhek. Spoznali smo tradicionalne ornamente in njihov pomen. Poslušali smo razlago o zgodovini čebelarstva na Slovenskem, si ogledali različne oblike panjev in spoznali njihov razvoj. Kustosinja nam je predstavila etnološki pomen panjskih končnic: iz poslikav lahko ugotavljamo, kakšen odnos do sveta so imeli naši predniki. S poslikavami čelnih deščic so v 18. in 19. stoletju označevali panje in olajšali čebelam njihovo prepoznavanje, kmetu-čebelarju pa so krasile čebelnjak in njegove čebele varovale pred zlemi silami.
Poslikane panjske končnice so najizvirnejši del ljudskega slikarstva na Slovenskem, posebnost ljudske umetnosti doma in v svetu. Tudi mi smo se preizkusili v poustvarjanju kulturne dediščine, ko smo v ustvarjalni delavnici prerisovali stare motive ali domišljiji prepustili prosto pot. Svoje poslikane deščice smo prinesli v šolo ter ob narisanih motivih povedali ali napisali zgodbo.
Gradbeniada – Celje, 14. april 2016
V četrtek, 14. aprila 2016, je v Celju potekala gradbenada za dijake vseh slovenskih gradbenih šol in Trsta.
Dijaki so se pomerili v več tekmovalnih kategorijah: tekmovanja zidarjev, pečarjev in tesarjev, tekmovanje gradbenih tehnikov, športna tekmovanja v odbojki, malem nogometu in košarki. Čestitke za uspešne nastope in hvala za sodelovanje vsem dijakom in mentorjem.
EKO dan 2016 – 5. april 2016
»Nič več čebel, nič več opraševanja, nič več rastlin, nič več živali, nič več človeka«
Letošnji EKO DAN je na SGGOŠ Ljubljana potekal v znamenju čebele. Kranjsko sivko in bogato dediščino čebelarjenja je v predavanju predstavil mladi čebelar, dijak Sebastjan. Na šolo smo povabili tudi priznanega strokovnjaka in navdušenega čebelarja F. Šivica, ki nam je povedal zanimivo zgodbo o svoji čebelarski življenjski poti in nam predstavil apiterapijo, čebelarski turizem, urbano čebelarjenje in še marsikaj zanimivega.
Ustvarjalne delavnice so pripravili tudi posamezni učitelji in dijaki smo razpravljali, reševali križanke, se preizkusili v kvizu, poslušali skladbe in besedila, risali, projektirali – vse na temo čebelje družine.
Ogledali smo si tudi film Več kot med, ob katerem smo se resno zamislili nad okoljskimi izzivi sodobnega časa. Ker skrbimo za čisto okolje, smo dan zaključili s čiščenjem šolske okolice.
»Ohranimo čebele, da ne propademo skupaj z njimi.« (Anja)
»Eko dan mi je bil zelo všeč, bilo je zanimivo in zabavno; všeč mi je bilo tekmovalno vzdušje.« (Dominik)
»Eko dan se mi je zdel zelo poučen in zanimiv.« (Sašo)
Karierni dan – 2. marec 2016
V sredo, 2. marca 2016, je SGGOŠ skupaj z Zavodom Nefiks pripravila Karierni dan, katerega glavno sporočilo je, da je študij samo pot do cilja in ne cilj sam po sebi – s tem želimo dijake spodbuditi k razmišljanju o kariernem razvoju in poklicni poti.
Projektu se je pridružil raper Zlatko, ki je prav za ta dan napisal skladbo Čaka vas uspeh, ki mlade spodbuja, da se vse postavi na svoje mesto, ko veš, kaj hočeš. Poslušali smo jo med glavnim odmorom po šolskem radiu.
Častni pokrovitelj projekta Karierni dan je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Pobudi pa se je pridružil tudi Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, ki na ta dan v kariernih središčih po vsej Sloveniji odpira svoja vrata. Mladim bo po svojih enotah omogočal brezplačno svetovanje o pravilnem kariernem razvoju in poklicni poti. Informacije za svojo regijo najdete na spletni strani ZZRS.
Na naši šoli je delavnico z dijaki T4A, ki se odločajo o nadaljnji karierni poti, izvedla prof. Alenka Petrič.
Erasmus+, projekt EARN – 7.-11. marec 2016
Od 7. do 11. marca 2016 je na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani potekalo študijsko srečanje v okviru projekta EARN, katerega cilj je razvoj kompetenc pri praktičnem usposabljanju z delom za poklice na področju kamnoseških del. Nosilec projekta je Območna obrtno podjetniška zbornica Sežana, partnerji pa so: Šolski center Srečka Kosovela, Višja strokovna za oblikovanje šola Sežana; Klesarska kola iz Pučišća, otok Brač; Grozd za eko-socialne inovacije in razvoj CEDRA iz Splita; Salesiani San Zeno, Center za strokovno usposabljanje – Instituto Salesiano »San Zeno« iz Verone; SDGZ – URES iz Trsta in Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana.
V sredo, 9. marca 2016, je potekal multiplikacijski dogodek, ki so se ga poleg partnerjev v projektu udeležili še predstavniki kamnarskih podjetij in obrtnih delavnic iz Slovenije in iz tujine, ki že imajo izkušnje z usposabljanjem vajencev, dijakov in študentov. Dogodek je potekal kot delavnica, katere cilj je poiskati skupne cilje pri uvajanju sprememb na področju praktičnega usposabljanja z delom, okrepiti komunikacijo med izobraževanjem in delom ter zasnovati strukturo priročnika, ki bo v pomoč delodajalcem, mentorjem in udeležencem usposabljanja z delom.
V naslednjih dneh so si ogledali primere dobre prakse izvajanja praktičnega usposabljanja z delom v referenčni obrtni delavnici in v podjetju. Pri delu so spoznali nove participativne metode vodenja dogodkov in projektov, ki vključujejo kolektivno znanje, zato bodo naslednji koraki odvisni predvsem od pobud in ciljev udeležencev študijskega srečanja in multiplikacijskega dogodka.
Dan števila pi – 14. marec
Dan števila pi je vsako leto 14. 3. ali 3/14, saj je 3,14 približek števila pi, ki ima neskončno število decimalk. Imenujemo ga tudi Arhimedova konstanta, Ludolfovo število ali krožna konstanta in je enak razmerju med obsegom kroga in njegovim premerom.
Na šoli smo izdelali plakata o zgodovini števila pi, ki smo ju obesili v avli šole.
