Select Page

Privez za skiroje

Originalen SGGOŠ privez e-skirojev čaka na vaše skirojčke: pod streho – pod video nadzorom – pod ključavnico – pod budnim očesom našega varnostnika bo vaš skirojček 100 % varen in srečen. Vi prinesite še svojo ključavnico/žabico in e-privez bo popoln.

Dijaki SGGOŠ na izmenjavi v Belgiji

Med 2. in 8. 5. 2022 smo se geodeti iz 3. letnika udeležili izmenjave v Belgiji preko projekta Erasmus. Vsak dan smo imeli veliko različnih delavnic, v katerih smo razvijali ideje za pomoč slepim in gluhim. Bili smo z dijaki iz drugih držav, in sicer Italijani, Portugalci, Švedi, Grki in domačini iz Belgije. Sodelovali smo tudi z gluhimi in slepimi dijaki iz Portugalske. Tako smo dobro spoznali njihove ovire pri vsakdanjem življenju in športih. Nekatere športe smo tudi pozkusili in se noro zabavali. Ogledali smo si tudi mesto Brugge in Veurne z vsemi znamenitostmi, ter obiskali šolo za pse, ki pomagajo slepim. Imeli smo tudi nekaj prostega časa za druženje s prijatelji iz drugih držav. Izkušnja je bila super in bi jo z veseljem ponovili.

Mihael, Karin, Ida, Ana in Laura

Državno tekmovanje iz matematike

V soboto, 23. aprila 2022, se je pet dijakov naše šole udeležilo državnega tekmovanja iz matematike, ki je potekalo na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku.

Naši dijaki so izkazali izjemno znanje in dosegli dobre rezultate.

Trije izmed jih so dosegli srebrno priznanje:

Aljaž Grošelj, U3B

Jakob Košir, T1B

Mitja Samotorčan, T1A
Na šolskem tekmovanju je 17 dijakov doseglo bronasto priznanje.

Vsem dobitnikom priznanj čestitamo!

Okoljejada 2020…2022

20. aprila 2022 smo na naši šoli organizirali 11. Okoljejado, tradicionalno srečanje dijakinj in dijakov okoljevarstvenih šol Slovenije. Letošnje srečanje smo poimenovali Okoljejada 2020 …. 2022, saj smo ga zaradi zdravstvenih omejitev morali večkrat prestaviti. Gotovo je bil to tudi eden od razlogov, da je bilo druženje izredno prijetno in sproščeno ter seveda tudi poučno. Z Okoljejado smo skušali tudi dijaki okoljevarstvenih programov obeležiti Plečnikovo leto. Na dveh uvodnih predavanjih in triurnem sprehodu po Plečnikovi Ljubljani  smo bili posebej pozorni na okoljski vidik Plečnikovega ustvarjanja.  Ureditev ribje steze pri zapornici na Ljubljanici, vključevanje rastlin, zlasti dreves v zunanje ureditve, uporaba lokalnih kamnin, ponovna uporaba materialov ter načrtovanje arhitekture, ki bo dostopna vsem ljudem, so tisti elementi, ki dokazujejo, kako trajnostne so Plečnikove stvaritve. Letošnja Okoljejada je bila svojevrstna priložnost za povezovanje splošnih in strokovnih znanj ter predvsem navdih za podobna »raziskovanja« tudi v prihodnje.

Svetovni dan knjige

BEREMO in brali smo ob svetovnem dnevu knjige

V preteklem tednu smo tudi na SGGOŠ obeležili praznik knjige in vseh bralcev. V sredo in četrtek (20. in 21. aprila) smo si izbrani razredi in posamezni učitelji privoščili po eno šolsko uro branja, poslušanja in sproščenega vživljanja v lepo slovensko besedo.

Podali smo se na literarno domišljijsko potovanje v svet slovenske ljudske pripovedke, na pot smo stopili skupaj s šavrinskimi potovkami, pritegnila nas je Cankarjeva satirična misel in dotaknile so se nas njegove črtice, navdušeni smo bili tudi nad Jančarjevo novelo.

V mali dvorani smo glasno brale: Marija Elena, Neža, Eva (dijakinje iz T2B) ter Alma, Alenka, Irena, Ksenija, Snežna, Tomaž (profesorice in profesor).

Imeli smo se lepo.

Strokovna ekskurzija gradbenih tehnikov 1. letnikov

Gradbeni tehniki 1. letnikov so se v sredo, 13. 4. 2022, odpravili na dve destinaciji. T1A, T1C in T1D so obiskali Vipavski križ in Goriške opekarne. Dijakinje in dijaki razreda T1B pa so se odpeljali na drugi konec Slovenije ter si ogledali Pokrajinski muzej Celje in Opekarno Ormož.

V sredo, 13. 4. 2022 ob 8.40 smo se skupaj z razredom T1D in delom razreda T1C odpravili na strokovno ekskurzijo. Na naši poti so nas spremljali naslednji profesorji: prof. Kokelj, prof. Kolar, prof. Došler.

Glede na to, da je del naše ekskurzije potekal zunaj, smo imeli srečo s sončnim vremenom. Najprej smo se  z avtobusom odpravili proti Ajdovščini, vmes pa smo se ustavili še na počivališču ob avtocesti, kjer smo pojedli malico. Ko smo prispeli v Ajdovščino, pa smo se povzpeli na podolgovat hrib v osrednjem delu Vipavske doline, kjer smo si ogledali Vipavski Križ. Tam nas je prijazno sprejel naš vodič, ki pa nam je predstavil veliko znamenitosti. Zelo me je fasciniralo dejstvo o tem, kako so že v starih časih do potankosti poznali življenjske pogoje v tistem predelu, in jih velikokrat tudi izkoristili sebi v prid. Imajo tudi eno zelo veliko težavo pri gradnji objektov, ki pa lahko velikokrat življenje tamkajšnjih prebivalcev močno oteži. To  je težava z burjo, ki dosega ogromne hitrosti, kar pa se je velikokrat poznalo na strehah hiš, in zato so morali gradnjo prirediti pogojem, ob katerih so živeli. Sprva je bil Vipavski Križ postavljen z namenom, da bi se lahko meščani, ki živijo pod hribom, ob primeru vpada tujih sil poskrili na hrib, kjer je stala manjša vas, ki pa je bila obdana z obzidjem in je imela odlične pogoje za obrambo. Skozi čas je ta vas postala veliko bolj naseljena in hkrati tudi bolj razvita. S tem pa so se pojavile spet nove težave, da je obzidje omejevalo število hiš, ki so jih lahko postavili na hribu. Zato so bili ljudje primorani začeti graditi tudi izven obzidja. Tako se je na hribu razvila manjša vas z odličnim vaškim vzdušjem in prijetnimi ter gostoljubnimi prebivalci. Od tam nas je pot zanesla proti Goriškim opekarnam, kjer smo se seznanili z veliko novimi informacijami. Tam nam je celotne opekarne razkazal gospod, ki tudi sam dela v opekarni. Pokazal nam je celoten postopek, od prvega  do zadnjega koraka in nam podrobno razložil, kako delo pri njih poteka.  Sam sem bil zelo presenečen nad količino vseh izdelkov, ki jih dnevno proizvedejo ter nad velikostjo tovarne, saj je res zelo velika. Po ogledu opekarn pa smo se z avtobusom napotili nazaj proti šoli. Ta dan je bil zame res lepa izkušnja, ki pa si jo bom za vedno zapomnil. Tudi sam vam priporočam ogled obeh lokacij, ki smo ju ta dan obiskali.

Jakob Šoper, T1D

V sredo, 13. 4. 2022 ob 8.40, smo se dijaki T1D in tudi del razreda T1C ob spremstvu profesorjev Kokelj, Kolar in Došler zbrali pred Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo v Ljubljani.

Od tam smo se v sončnem vremenu z avtobusom odpeljali proti Vipavskemu Križu. Prvi postanek smo imeli na postajališču ob avtocesti, kjer smo se okrepčali z malico. Pot smo nadaljevali in kmalu prispeli na cilj, kjer nas je pričakal vodič in nam razložil, kako so se ljudje v teh krajih soočali z burjo. Ugotovili smo, da so hiše prilagojene vremenskim razmeram, videti so stisnjene, med njimi pa so ozke ulice, razen glavne ulice, ki vodi do starega gradu. Mesto obdaja obzidje, ki je včasih varovalo pred turškimi vpadi. Danes je večina hiš spomeniško zaščitenih, tudi večkrat prezidanih, a ohranjajo zasnovo prvotno ohranjenega mesta. Vodič nam je povedal, da je v tem samostanu živel tudi Janez Svetokriški.

Zaključili smo z ogledom mesteca in se odpeljali do Goriških opekarn. Tam nas je vodil eden izmed zaposlenih. Ogledali smo si celotno proizvodnjo opečnih izdelkov. Najbolj sem bil presenečen nad tem, kako lahko naredijo vsako obliko opečnih izdelkov čisto enako.

Ko sem razmišljal, kaj mi je bilo všeč in kaj mi ni bilo, lahko rečem, da mi je bil najbolj všeč ogled Goriških opekarn in malo manj ogled Vipavskega Križa. Sam si želim, da bi imeli še več strokovnih ekskurzij, saj na tak način najbolj spoznamo teorijo v praksi. V Ljubljano smo se vrnili ob 14.30.

Žan Holešek, T1D

V sredo smo se okoli 9. ure z avtobusom odpravili proti Primorski. Vzdušje na avtobusu je bilo zelo veselo. Peljali smo se po avtocesti vse do izvoza malo pred Vipavskim Križem. Ko smo stopili z avtobusa, smo se podali proti vhodu, kjer nas je čakal vodič. Ko smo se srečali z njim, nam je najprej povedal nekaj o zgodovini Vipavskega Križa in kako točno je nastal. Po tem ko smo si na list zapisali nekaj podatkov, smo odšli v samo središče Vipavskega Križa. Ko smo se v središču zbrali, nam je vodič povedal nekaj več o prebivalcih kraja. Potem pa smo na levi zagledali veliko cerkev in se podali proti njej, da bi izvedeli več podatkov. Na koncu smo odšli še v klet, kjer smo ob kozarcu soka iz grozdja rešili učni list do konca.  Znova smo se vkrcali na avtobus in se odpeljali proti Goriškim opekarnam, kjer smo si ogledali celotno proizvodnjo –  od same gline do končnega izdelka opeke ali strešnika. Hodili smo med stroji, ki meljejo glino. Po končanem ogledu smo v laboratoriju rešili učni list do konca in se odpravili domov. Sama ekskurzija se mi je zdela zelo poučna.

Aljaž Pečar, T1D

Dostopnost