Select Page

Božič v različnih kulturah

V okviru Dnevov dejavnosti smo si ogledali Muslimanski kultutni center Ljubljana. Predstavili so do nam arhitekturne značilnosti, ideje zasnovalcev in prilagoditve gradbene prilagoditve zaradi različnih pogledov. Vsi prostori so premišljeno zasnovani in izkoriščeni. Prevladujoči materiali so beli beton, kovine in les, opazen je minimalizem.

Drugi dan delavnic v okviru projektnega tedna smo preživeli na pohodu na Ljubljanski grad in ogledom jaslic.

Spoznajmo Ljubljano

V okviru projektnega tedna si je skupina dijakinj in dijakov s profesoricama Matjano Vogrič in Snežno Kokelj ogledala Plečnikovo hišo. Mojster Jože Plečnik je bil res mojster. Popolnoma predan svojemu delu, arhitekturo in tradicijo je globoko spoštoval. Bil pa je strog in zahteven tako do sebe kot do svojih študentov. Zaradi svojega perfekcionisticnega odnosa do dela je prepričal tudi takratne mestne oblasti in dobil je večino naročil za izdelavo načrtov za glavnino objektov v Ljubljani, ki jih poznamo kot Plečnikovo Ljubljano in so na seznamu svetovne kulturne dediščine. Na to smo ponosni, hkrati pa od nas zahteva odgovornost in skrb za njegovo dediščino.

Drugi dan našega spoznavanja Ljubljane smo se dobili na Prešernovem trgu, ki nam je omogočil pogled na staro Ljubljano kot eno najlepših baročnih mestnih jeder, na secesijsko Ljubljano, ki nas je očarala z lepimi palačami ter tudi na Plečnikovo Ljubljano, saj smo se kaj hitro sprehodili čez Tromostovje. Na poti do Mestnega muzeja smo izvedeli marsikaj novega in prebudili stara znanja, ko smo korakali po Mestnem trgu, prečkali reko Ljubljanico čez Šuštarski most in se malo povzpeli po nekoliko dvignjenem terenu Novega trga mimo NUK-a do Mestnega muzeja. Naša vodnica nas je prijazno in zelo poučno popeljala skozi zgodovino Ljubljane od prazgodovinskih najdišč vse do osamosvojitve Slovenije. Naše fotografije povedo vse.

Strokovna ekskurzija na gradbišče predora Karavanke

Dijaki so si v okviru projektnega tedna ogledali gradbišče predora Karavanke. Vodja ELEA IC Marko Žibert, Nejc Povšič in doc. dr. Jure Klopčič so nam podrobno, poglobljeno in strokovno predstavili proces izkopa predora s poudarkom na geološke razmere, gradbeno mehanizacijo, ter edinstvenost karavanškega predora kot prvega na svetu, ki za gradnjo uporablja mikroarmiran beton.

Projektni teden

Zadnji teden pouka v decembru, med 18. 12. in 22. 12. 2023, smo na šoli izvedli projektni teden. To pomeni, da smo našim dijakinjam in dijakom namesto pouka ponudili kar 42 različnih dejavnosti, katere so lahko izbrali glede na svoj interes. Naši profesorji so organizirali pet ekskurzij: Rim, Andaluzija, Malaga, Munchen in Sarajevo ter strokovno ekskurzijo v predor Karavanke. Petnajst dijakov si je izbralo štiridnevno smučanje v Dolomitih, ostali dijaki pa so se razporedili po delavnicah, ki so jih organizirali profesorji na šoli.

Na delavnici Iz živjenja koliščarjev so se posvetili zgodovini koliščarjev. Ogledali so si tudi muzej na prostem, ki bil zelo zanimiv. Veliko novega so izvedeli o koliščarjih in o njihovem življenju ter delu. Tudi pot po Barju je bila zabavna in zanimiva, četudi je bilo mrzlo.

Na projektnem tednu se je organiziral tudi tečaj za nogometnega sodnika.

Dijaki so se lahko udeležili delavnic Judo in samoobramba, Tehnike sproščanja, Klesanje črk – tipografija v kamnu, Tečaj CPP, Promet, Autocad, Gradbeni stroji in drugih. Na dveh delavnicah pa so dijaki izdelovali okraske za šolo in na koncu šolo tudi okrasili.

Po Cankarjevih poteh s korakom in besedo

V tednu dejavnosti smo se posvetili odkrivanju življenja in dela Ivana Cankarja. Potem ko smo se uvodoma pomerili v poznavanju pisateljevih biografskih mejnikov in tekmovali v dopolnjevanju naslovov njegovih odmevnejših literarnih del, smo se napotili po sledeh njegovega bivanja v Ljubljani. Obiskali smo nekaj »postaj« iz Cankarjevih šolskih, študentskih in kasnejših zrelejših let ter prisluhnili njegovi iskreni in tenkočutni, pogosto pa tudi odločni ter brezkompromisni umetniški besedi. Sprehodili smo se tudi na Rožnik in obiskali Cankarjev vrh, najbolj pa nas je prevzela Cankarjeva Vrhnika. Tam nas je pričakal in nas s svojo pojavnostjo in živo besedo prepričljivo popeljal v svoj čas sam »gospod Ivan Cankar«.
In kaj nam ima ta neutrudni iskalec resnice in lepote povedati danes? Da je optimist, ki verjame v prihodnost slovenskega naroda in v silen razvoj slovenske besedne umetnosti, ko pravi: »Naša literatura je šla zelo visoko, v bodočnosti pa pojde še više. /…/ Jaz upam v bodočnost našega naroda; to upanje izraža Župančič jasno in veselo, jaz pa v satiri, tragiki in paradoksu.«

Dostopnost