Vabilo na spletni knjižni sejem

VABILO NA SPLETNI KNJIŽNI SEJEM

 

(22. 11. – 5. 12. 2021)

»Obstaja zelo majhna razlika med nekom, ki ne zna brati, in nekom, ki ne želi brati. Rezultat obojega je neznanje.« (Jim Rohn)

  1. knjižni sejem je pred durmi. Že v drugo se bomo po sejmu sprehajali virtualno in sledili izbranim dogodkom in pogovorom z ustvarjalci. Čeprav tudi letos ne bomo mogli vzeti knjig v roke in v živo spremljati dogodkov v Cankarjevem domu, verjamemo, da nas bo obisk na daljavo prav tako navduševal kot lani!

 

V okviru proste izbire interesnih dejavnosti vabimo na sejem vse ljubitelje knjige in branja.

Sejma se lahko udeležite po lastni časovnici in ga obiščete vsak dan med 22. novembrom in 5. decembrom 2021.

 

Vabljeni k vpisu v spletno učilnico »Knjižnica/Knjižni sejem/2021«, kjer boste našli smernice za izpolnitev dejavnosti.   

 

Kam naprej – predstavitev študijskih programov

  1. novembra 2021 je bil na šoli organiziran dogodek Kam naprej. Med nas so prišli študentje, ki so s prve roke predstavili svoje študijske smeri. Dijaki 3. in 4. letnikov ter PTI1 in PTI2 smo dobili izčrpne informacije z naslednjih fakultet: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za strojništvo, VSŠ LJ – Varstvo okolja, VSŠ Velenje – Varstvo okolja, VŠ za trajnostni razvoj, ALUO – Industrijsko oblikovanje in restavratorstvo.

Po končanih formalnih predstavitvah smo se pogovarjali z Žigom Krvino iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, z Mihom Kocjanom tudi iz FGG, smer geodezija, z Damirjem Hutinovićem in Anžetom Hribškom iz Fakultete za arhitekturo in urbanizem, s Tejo Kozlevčar in Alenko Malovrh iz Biotehniške fakultete, smer gozdarstvo in z Uršo Rotar iz Višje šole za trajnostni razvoj.

Tristan: Kako to, da sta se odločili za študij na Biotehniški fakulteti smer gozdarstvo?

Teja Kozlevčar: Ker imamo doma firmo povezano z gozdarstvom.

Alenka Malovrh: Preprosto zato, ker mi je študij zanimiv.

Tristan: Je študij izpolnil tvoja pričakovanja?

Alenka M.: Ja, načeloma lahko rečem, da je, edino mogoče bi lahko imeli več terenskega pouka.

Urša Rotar: Jaz sem se odločila za študij na Višji šoli za trajnostni razvoj, ker se ta študij navezuje tudi na mojo službo, tako da hkrati pridobivam praktične izkušnje in izobraževanje na podlagi varstva okolja.

Tristan: Je študij izpolnil tvoja pričakovanja?

Urša R.: Niti ne, pričakovala sem, da bo manj poudarka na zakonodaji.

Miha Kocjan: Za študij na FGG, smer tehnično upravljanje nepremičnin sem se odločil zato, ker sem hodil na SGGOŠ, na geodezijo in me je malo pritegnila. Nato pa še praksa, ki mi je še bolj približala geodezijo. Študij pa mojih pričakovanj ni izpolnil.

Žiga Krvina: Na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, smer gradbeništvo sem šel, ker sem hotel na gradbeni faks in je edini, ki ni dvoletni. Prej sem hodil na SGGOŠ, na smer gradbeni tehnik.

Mihael: Ti je všeč, je zanimivo na tej fakulteti?

Žiga K.: Lansko leto je bilo zanimivo, za letos bom pa še videl. Po resnici povedano, malo še razmišljam, kaj bi delal.

Ana Marija:  Glede na to, da si bil dijak naše šole, me zanima, ali imaš dovolj predznanja za študij na fakulteti. Kaj ti gre zlahka in kje se lahko pojavijo težave?

Miha K.: Ja in ne – lahko bi ga dobili več. Zlahka gre pri kakšnem strokovnem predmetu npr. pri geodeziji,  zatakne pa se pri matematiki, saj nimamo toliko podlage.

Urša R.: Meni pa je srednja šola dala veliko širše poznavanje področja varstva okolja, medtem ko je faks zasnovan bolj na samem pravu o varstvu okolja, kar pa ni ravno izpolnilo mojih pričakovanj do tega študija.

 

Tristan:  Ali je faks veliko bolj zahteven kot srednja šola? Kako si olajšaš študij?

Urša R.: Kakor si vzameš. Lahko izbereš lahko pot in samo opraviš izpite, samo da so, in diplomiraš. Lahko greš pa po težji poti, tako kot jaz, ki sem si zadevo rahlo otežila in res poskušam vse razumeti in okoljevarstvo obvladati.

Študij si pa olajšaš lahko samo s sprotnim delom.

Teja K.: Pri nas, na Biotehniški fakulteti, je precej težko, ker se v srednji šoli nismo učilo o drevesnih vrstah in botaniki.

Alenka M.: Nekaj osnov za ta študij pridobiš na naši srednji šoli, vendar se faks in srednja šola precej razlikujeta, ker je na tej fakulteti velik poudarek na botaniki.

 

Žiga K.: Ja težko je, vse pa je odvisno od motivacije.

Miha K.: Študij je težek, kar pa zadeva učenje,  je pa skoraj sigurno, da se moraš učiti sproti.

Žiga K.: Prvi mesec se še ni treba učiti, po prvem mesecu se pa že moraš. Se pravi – prvi mesec imaš predavanja, potem se začneš učiti za prve kolokvije, nato imaš spet pavzo in drugi kolokvij, na koncu pa se učiš še za izpite.

Ana Marija:  Kako pa je celotna situacija s kovidom vplivala na način študija?

Miha K.:  Zelo je vplivala,  saj sem bil v 1. letniku,  ko sem začel študirati na daljavo,  tako da je bilo zelo težko iti v novo okolje in delati na tak način.

Urša R.: Celotna situacija je precej nerodna, kajti le prvo predavanje imamo na fakulteti ostalo pa je hibridno oziroma večinoma preko zooma.

Teja K.: Na začetku je bilo vse od doma, celo  terenske vaje. Ko pa je bilo to možno, pa so terenske vaje potekale normalno in smo jih tudi nadoknadili.

Mihael: Hvala za ta pogovor.

 

Dijaki, ki smo se pogovarjali: Ida Hribernik, Mihael Kocjančič, Laura Kovač, Ana Marija Rožič, Tristan Štrubelj

Anže Hribšek in Damir Hutinović sta naša bivša dijaka, ki študirata na Fakulteti za arhitekturo. Zanimalo nas je, če so razlike med srednjo šolo in fakulteto res tako velike. Dobili smo odgovore, ki so nas razveselili.

 

Mihael: Na katero fakulteto hodita?

Anže Hribšek:  Na Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Mihael: Obiskovala sta našo šolo, SGGOŠ. Kateri program?

Damir Hutinović: Program gradbeni tehnik.

Ida: Ali sta bila sošolca?

Anže H.: Sva bila sošolca, ja.

Laura: Vama je všeč na fakulteti?

Anže H.: Ja, to je to, kar sva si predstavljala , da bi delala. In jaz sem prav zaradi tega šel na gradbeno, da bi dobil predznanje za arhitekturo.

Mihael: Vama je bilo boljše na srednji šoli ali zdaj na fakulteti?

Anže H.: Oboje ima svoj smisel, nek svoj čar. Po enem je eno dobro, po drugem je drugo. Iz vsake fakultete in srednje šole imamo neke posebne spomine.

Ida: Sta s sošolci iz srednje šole še v stikih?

Anže H.: Z nekaterimi ja, ampak smo z večino šli narazen. Družba, s katero sva se družila, je ostala, drugi pa ne. Vsak je odšel v svojo smer.

Laura: Ali je težko prestopiti iz srednje šole na fakulteto?

Anže H.: Ja je, kar težko. V bistvu je čisto drugačen način dela, veliko več je predavanj, več se je za učiti kakor v srednji šoli.

Mihael: Se lahko pred izpitom začneš učiti en teden prej ali en mesec?

Anže H.: En teden sploh ne. Najbolje je kakšne tri tedne prej.

Damir H.: Pravzaprav je to odvisno od predmeta. Imaš tudi predmete, kjer se lahko začneš učiti tudi 2-3 dni prej. Imaš pa tudi težje predmete, na primer zgodovina, za kar potrebuješ več časa. Ko pogruntaš nek sistem, prideš spet na ta nivo učenja, kakor si ga imel tukaj. Dejansko si lahko razporediš čas in ni tako velikega pritiska.

Ida: Je Fakulteta za arhitekturo res tako težka, kakor govorijo?

Anže H.: Če te veseli, ti ni težko sproti delati in sodelovati. Torej – prideš domov, delaš domače naloge, povadiš, prebereš in rišeš. Na tem faksu ni tako, kakor pri ostalih, kjer po predavanju prideš domov in nimaš veliko dela. Tukaj imaš konstantno.

 

Laura: Kaj pa sprejemni izpiti?  So težki?

Damir H.: Moj nasvet je, da naj kdorkoli, ki želi na arhitekturo, hodi na kakšen risarski tečaj. Ta jim bo veliko pripomogel pri predstavi in risanju prostora in predmetov. To pa zato, ker so sprejemni izpiti večinoma fokusirani skozi risanje. Imaš štiri sprejemne izpite. Eden je tak, da se vidi, če imaš predstavo prostora, pri enem poslušaš skladbo in nato narišeš objekt, na koncu pa ti profesorji postavijo nekaj vprašanj. Pri teh izpitih preverijo če imaš, to »žilico« v sebi.

Mihael:  Kako pa je s prostim časom? Ga imate dovolj?

Anže H.: Imamo ga na pretek. Meni so govorili, da ne bom imel prijateljev, oz. ne bom imel časa za njih. Če sproti narediš, kar je treba, imaš vedno čas.

 

Spraševali smo: Mihael Kocjančič, Laura Kovač, Ida Hribernik   

 

Obisk Knjižnice Bežigrad

V okviru IND/Knjižnično informacijsko znanje smo dijakinje in dijaki T1A obiskali splošno Knjižnico Bežigrad, kjer so nas toplo sprejeli. Prav dobro nam je del ta kratek kulturno-izobraževalni dogodek izven šolske učilnice. V dar smo prejeli knjigo Nataše Konc Lorenzutti, Gremo mi v tri krasne. Predstavitveni film je tako lep, da ti  resnično vzbudi željo po branju. Upamo, da nam bo zgodba všeč! Adriana, T1A

Keep it cool

Dijaki in dijakinje 2. letnika so sodelovali v natečaju za kratki film Keep it cool – Zgodbe podnebnih sprememb, ki ga je razpisalo Britansko veleposlaništvo v Ljubljani v sodelovanju z British Councilom, Zavodom MEPI – Mednarodno priznanje za mlade in WWF Adria. Natečaj je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ter v sodelovanju z RTV Slovenija. Z razpisom so želeli obeležiti »Dan slovensko-britanskega prijateljstva« ter spodbuditi mlade, da aktivno sodelujejo pri pripravah na Podnebno konferenco Združenih narodov COP26 in se vključijo v aktivnosti za boj proti podnebnim spremembam ter skrbi za ohranjanje narave. V petek, 22. 10. 2021, je potekal slavnostni zaključni dogodek v Kinodvoru, kjer so razglasili zmagovalce natečaja.