Kam naprej – predstavitev študijskih programov

  1. novembra 2021 je bil na šoli organiziran dogodek Kam naprej. Med nas so prišli študentje, ki so s prve roke predstavili svoje študijske smeri. Dijaki 3. in 4. letnikov ter PTI1 in PTI2 smo dobili izčrpne informacije z naslednjih fakultet: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za strojništvo, VSŠ LJ – Varstvo okolja, VSŠ Velenje – Varstvo okolja, VŠ za trajnostni razvoj, ALUO – Industrijsko oblikovanje in restavratorstvo.

Po končanih formalnih predstavitvah smo se pogovarjali z Žigom Krvino iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, z Mihom Kocjanom tudi iz FGG, smer geodezija, z Damirjem Hutinovićem in Anžetom Hribškom iz Fakultete za arhitekturo in urbanizem, s Tejo Kozlevčar in Alenko Malovrh iz Biotehniške fakultete, smer gozdarstvo in z Uršo Rotar iz Višje šole za trajnostni razvoj.

Tristan: Kako to, da sta se odločili za študij na Biotehniški fakulteti smer gozdarstvo?

Teja Kozlevčar: Ker imamo doma firmo povezano z gozdarstvom.

Alenka Malovrh: Preprosto zato, ker mi je študij zanimiv.

Tristan: Je študij izpolnil tvoja pričakovanja?

Alenka M.: Ja, načeloma lahko rečem, da je, edino mogoče bi lahko imeli več terenskega pouka.

Urša Rotar: Jaz sem se odločila za študij na Višji šoli za trajnostni razvoj, ker se ta študij navezuje tudi na mojo službo, tako da hkrati pridobivam praktične izkušnje in izobraževanje na podlagi varstva okolja.

Tristan: Je študij izpolnil tvoja pričakovanja?

Urša R.: Niti ne, pričakovala sem, da bo manj poudarka na zakonodaji.

Miha Kocjan: Za študij na FGG, smer tehnično upravljanje nepremičnin sem se odločil zato, ker sem hodil na SGGOŠ, na geodezijo in me je malo pritegnila. Nato pa še praksa, ki mi je še bolj približala geodezijo. Študij pa mojih pričakovanj ni izpolnil.

Žiga Krvina: Na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, smer gradbeništvo sem šel, ker sem hotel na gradbeni faks in je edini, ki ni dvoletni. Prej sem hodil na SGGOŠ, na smer gradbeni tehnik.

Mihael: Ti je všeč, je zanimivo na tej fakulteti?

Žiga K.: Lansko leto je bilo zanimivo, za letos bom pa še videl. Po resnici povedano, malo še razmišljam, kaj bi delal.

Ana Marija:  Glede na to, da si bil dijak naše šole, me zanima, ali imaš dovolj predznanja za študij na fakulteti. Kaj ti gre zlahka in kje se lahko pojavijo težave?

Miha K.: Ja in ne – lahko bi ga dobili več. Zlahka gre pri kakšnem strokovnem predmetu npr. pri geodeziji,  zatakne pa se pri matematiki, saj nimamo toliko podlage.

Urša R.: Meni pa je srednja šola dala veliko širše poznavanje področja varstva okolja, medtem ko je faks zasnovan bolj na samem pravu o varstvu okolja, kar pa ni ravno izpolnilo mojih pričakovanj do tega študija.

 

Tristan:  Ali je faks veliko bolj zahteven kot srednja šola? Kako si olajšaš študij?

Urša R.: Kakor si vzameš. Lahko izbereš lahko pot in samo opraviš izpite, samo da so, in diplomiraš. Lahko greš pa po težji poti, tako kot jaz, ki sem si zadevo rahlo otežila in res poskušam vse razumeti in okoljevarstvo obvladati.

Študij si pa olajšaš lahko samo s sprotnim delom.

Teja K.: Pri nas, na Biotehniški fakulteti, je precej težko, ker se v srednji šoli nismo učilo o drevesnih vrstah in botaniki.

Alenka M.: Nekaj osnov za ta študij pridobiš na naši srednji šoli, vendar se faks in srednja šola precej razlikujeta, ker je na tej fakulteti velik poudarek na botaniki.

 

Žiga K.: Ja težko je, vse pa je odvisno od motivacije.

Miha K.: Študij je težek, kar pa zadeva učenje,  je pa skoraj sigurno, da se moraš učiti sproti.

Žiga K.: Prvi mesec se še ni treba učiti, po prvem mesecu se pa že moraš. Se pravi – prvi mesec imaš predavanja, potem se začneš učiti za prve kolokvije, nato imaš spet pavzo in drugi kolokvij, na koncu pa se učiš še za izpite.

Ana Marija:  Kako pa je celotna situacija s kovidom vplivala na način študija?

Miha K.:  Zelo je vplivala,  saj sem bil v 1. letniku,  ko sem začel študirati na daljavo,  tako da je bilo zelo težko iti v novo okolje in delati na tak način.

Urša R.: Celotna situacija je precej nerodna, kajti le prvo predavanje imamo na fakulteti ostalo pa je hibridno oziroma večinoma preko zooma.

Teja K.: Na začetku je bilo vse od doma, celo  terenske vaje. Ko pa je bilo to možno, pa so terenske vaje potekale normalno in smo jih tudi nadoknadili.

Mihael: Hvala za ta pogovor.

 

Dijaki, ki smo se pogovarjali: Ida Hribernik, Mihael Kocjančič, Laura Kovač, Ana Marija Rožič, Tristan Štrubelj

Anže Hribšek in Damir Hutinović sta naša bivša dijaka, ki študirata na Fakulteti za arhitekturo. Zanimalo nas je, če so razlike med srednjo šolo in fakulteto res tako velike. Dobili smo odgovore, ki so nas razveselili.

 

Mihael: Na katero fakulteto hodita?

Anže Hribšek:  Na Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Mihael: Obiskovala sta našo šolo, SGGOŠ. Kateri program?

Damir Hutinović: Program gradbeni tehnik.

Ida: Ali sta bila sošolca?

Anže H.: Sva bila sošolca, ja.

Laura: Vama je všeč na fakulteti?

Anže H.: Ja, to je to, kar sva si predstavljala , da bi delala. In jaz sem prav zaradi tega šel na gradbeno, da bi dobil predznanje za arhitekturo.

Mihael: Vama je bilo boljše na srednji šoli ali zdaj na fakulteti?

Anže H.: Oboje ima svoj smisel, nek svoj čar. Po enem je eno dobro, po drugem je drugo. Iz vsake fakultete in srednje šole imamo neke posebne spomine.

Ida: Sta s sošolci iz srednje šole še v stikih?

Anže H.: Z nekaterimi ja, ampak smo z večino šli narazen. Družba, s katero sva se družila, je ostala, drugi pa ne. Vsak je odšel v svojo smer.

Laura: Ali je težko prestopiti iz srednje šole na fakulteto?

Anže H.: Ja je, kar težko. V bistvu je čisto drugačen način dela, veliko več je predavanj, več se je za učiti kakor v srednji šoli.

Mihael: Se lahko pred izpitom začneš učiti en teden prej ali en mesec?

Anže H.: En teden sploh ne. Najbolje je kakšne tri tedne prej.

Damir H.: Pravzaprav je to odvisno od predmeta. Imaš tudi predmete, kjer se lahko začneš učiti tudi 2-3 dni prej. Imaš pa tudi težje predmete, na primer zgodovina, za kar potrebuješ več časa. Ko pogruntaš nek sistem, prideš spet na ta nivo učenja, kakor si ga imel tukaj. Dejansko si lahko razporediš čas in ni tako velikega pritiska.

Ida: Je Fakulteta za arhitekturo res tako težka, kakor govorijo?

Anže H.: Če te veseli, ti ni težko sproti delati in sodelovati. Torej – prideš domov, delaš domače naloge, povadiš, prebereš in rišeš. Na tem faksu ni tako, kakor pri ostalih, kjer po predavanju prideš domov in nimaš veliko dela. Tukaj imaš konstantno.

 

Laura: Kaj pa sprejemni izpiti?  So težki?

Damir H.: Moj nasvet je, da naj kdorkoli, ki želi na arhitekturo, hodi na kakšen risarski tečaj. Ta jim bo veliko pripomogel pri predstavi in risanju prostora in predmetov. To pa zato, ker so sprejemni izpiti večinoma fokusirani skozi risanje. Imaš štiri sprejemne izpite. Eden je tak, da se vidi, če imaš predstavo prostora, pri enem poslušaš skladbo in nato narišeš objekt, na koncu pa ti profesorji postavijo nekaj vprašanj. Pri teh izpitih preverijo če imaš, to »žilico« v sebi.

Mihael:  Kako pa je s prostim časom? Ga imate dovolj?

Anže H.: Imamo ga na pretek. Meni so govorili, da ne bom imel prijateljev, oz. ne bom imel časa za njih. Če sproti narediš, kar je treba, imaš vedno čas.

 

Spraševali smo: Mihael Kocjančič, Laura Kovač, Ida Hribernik   

 

Teden pisanja z roko

V Tednu pisanja z roko 2020 smo od 20. do 24. januarja izvajali različne dejavnosti: pouk je potekal kot skupinsko delo, delo v paru ali povsem individualno. Dejavnosti in naloge so bile zelo raznolike: dijaki so opisovali svojo pisavo, razmišljali in zapisali, katera besedila še zapisujejo z roko, katerih pa več ne, pisali so različna poustvarjalna besedila, napisali pozdrav na razglednici, vabilo na vizitki, pismo, dnevnik, lepe misli, se kaligrafsko podpisali ali zgolj prepisovali različne vsebine po danih predlogah.

Nagradni izlet 2019

Na nagradnem izletu, 27. 9. 2019, smo si ogledali izdelovanje čokolade v čokoladnici Zotter in se z njo tudi posladkali 🍫. Potem smo se sprehodili po živalskem vrtu v bližini čokoladnice 🦙. Izlet smo zaključili z vodenim ogledom mesta Gradec 🏰. Foto: Dino Kurtović

Poklon ustvarjalnosti in znanju mladih – 16. 5. 2019

Leto je naokoli in že smo zbrali sadove letošnjega leta na področjih, kjer so naši dijaki pokazali ustvarjalnost, radovednost, iznajdljivost in znanje. Na prireditvi smo gledali dnevnik SGGOŠ z drugačno vsebino, kot smo je vajeni, tokrat kot pregled novic, poročil, reportaž, intervjujev in tiskovne konference. Moderatorja in napovedovalca sta bila dijaka v studiu ob spremljavi uvodnih špic, ki so napovedovale rubrike, kot so novice, kultura, šport. Razveselili smo se vseh dosežkov na različnih tekmovanjih, projektnih nalog, izdelkov iz kamna in lesa, mostov iz špagetov, mednarodnih projektov, različnih delavnic, tehničnih dnevov za osnovnošolce, glasbenih in plesnih nastopov, bralnih srečanj ter nove šolske himne, o čemer so poročali dijaki v vlogi poročevalcev in novinarjev. Vse to smo pospremili z navdušenim aplavzom.

Mentorici: Irena Justin in Ksenija Juvan

Mladi mlajšim predajajo izkušnje – 13. 12. 2018

V okviru srečanj Mladi mlajšim predajajo izkušnje sta se vabilu odzvala naša bivša dijaka Matija Majhen in Luka Mehle, zdaj študenta gradbeništva, in izvrstno predstavila našim dijakom svoje izkušnje iz srednješolskih in študentskih klopi. Njuno predavanje je bilo toplo, duhovito in visoko strokovno.

Želimo jima še veliko sreče na osebni in poklicni poti.

Poklon ustvarjalnosti in znanju mladih 2018 – 8. 5. 2018

»Delo je ljubezen, ki postane vidna.« (Kahlil Gibran, Prerok)

S temi besedami v uvodnem nagovoru se je začela prireditev, na kateri so se predstavili dijaki naše šole, ki so z vodstvom skrbne roke mentorjev ustvarili nekaj več, bodisi na ustvarjalnem bodisi tekmovalnem področju. Za vsakim dosežkom se skriva osebna zgodba, ki te dejavnosti osmisli. Trije mladi moderatorji so ob drsnicah povzemali dosežke šolskih tekmovanj in obšolskih dejavnosti in na oder vabili dijake in jih povprašali o osebnem doživetju njihovih dosežkov. Slišali smo poročilo o raziskovalni nalogi, v kateri je dijakinja merila trdnost lesa, potopisno reportažo z evropskega tekmovanja v Acadu na Sardiniji, kjer je naš dijak dosegel deveto mesto, predstavitev mize iz različnih materialov, ki so jo izdelali trije naši dijaki, predstavitev mostov iz testenin in napoved tekmovanja Ali je kaj trden most v Mariboru. Predstavili so se nam ustvarjalci likovnih ilustracij Cankarjeve poezije in ena od številnih promotork  naše šole, ki predstavljajo naše programe osnovnošolcem. Prisluhnili smo izvajanju glasbe kitarista in pevke ter harmonikašev in uživali ob gledanju plesne točke naše šolske plesne skupine. Prireditev je zaključil ravnatelj s svojim nagovorom vseh dijakov in jih spodbudil k ustvarjalnem odnosu do življenju.

Zgodbe o ustvarjalnosti in znanju mladih smo pospremili z glasnim aplavzom. Vsako leto so drugačne in enkratne, prav preseneča nas, kako ustvarjalni in polni znanja so naši dijaki. Njihovo delo opazimo in nagradimo tudi s končnim izletom.