Select Page

Trajnostni sprehod po Ljubljani

V petek, 20. 9. 2024, so se dijaki O3D udeležili Trajnostnega sprehoda, ki ga je organiziralo Društvo Ekologi brez meja. Sprehod po mestu je ponudilo vpogled v lokalne ideje za trajnostno nakupovanje, predstavitve trgovcev ter njihovih izdelkov in storitev, obogateno pa je bilo z ekološkimi podatki in nasveti Ekologov brez meja za bolj okolju prijazno delovanje.

Najprej so si dijaki ogledali popravljalnico dežnikov Dežnik, kjer so predstavili načine popravila dežnikov, obenem pa tudi način uporabe sestavnih delov dežnika, v kolikor le-tega ni mogoče popraviti. Običajno iz nepropustnega blaga sešijejo nakupovalne vrečke. Sprehod se je nadaljeval v Second hand trgovini Humana, kjer so predstavili način zbiranja, sortiranja in razporejanja rabljenih oblačil. Vsem je dobro poznan zbiralnik rabljenih oblačil, obutve in tekstilnih izdelkov za dom HUMANA. Zabojniki so postavljeni po vsej Evropi, medtem ko so skladišča le v določenih državah, kjer se odvija sortiranje, dezinfekcija oblačil in njihov transport v posamezne države. Dijaki so imeli možnosti nakupa modnih kosov, nato pa je sledil zadnji del sprehoda: nakup na rinfuzo v ekološki trgovini Zdrava trgovinca. Značilnost trgovine je ponudba organsko pridelanih živil, prav tako pa ponujajo nekatera živila brez (plastične) embalaže. Nakup teh živil poteka z lastno embalažo (posodice s pokrovom, kozarci za vlaganje ali vrečke za večkratno uporabo).

Petkov šolski dan se je torej odvijal predvsem trajnostno – vožnja z javnim prometom, sprehod po mestu, nakupi v trajnostnih trgovinah, ki spodbujajo krožno gospodarstvo.

Okoljevarstveni tabor

V petek, 24. 5. 2024, se je nekaj dijakov O1D skupaj s profesorjema odpravilo na obrobje Kočevskega pragozda, natančneje na Roško žago, kjer leži Skavtski okoljski center in je nekoč stala Žaga Rog, ki je pred 1. svetovno vojno veljala za največji in najmodernejši lesnoindustrijski obrat na Slovenskem. Tri dni so imeli priložnost opazovati okolje in spoznavati naravne znamenitosti tega dela Slovenije. Med drugim so se povzpeli na bližnji vrh, opravili orientacijo, prehodili učno pot in spoznali metode določanja kakovosti voda na terenu. Ob vsakem pohodu so iskali sledove živali (stezosledstvo), poslušali zvoke iz okolja in pokušali užitne rastline oz. cvetove. Prvi dan so si ogledali tudi Bazo 20, ki je bila glavna baza CK KPS in izvršnega odbora OF med drugo svetovno vojno v kočevskem Rogu med letoma 1942 in 1944, znotraj skavtskega centra pa so jim skavti predstavili muzej Roške žage, ki jih je popeljala v skoraj stoletje oddaljeno obdobje, ko je na tistem območju delovala industrija. Skavti so jim pripravili “sobo pobega”, ki so jo več kot uspešno dokončali.

Palačinke, kurjenje ognja in peka penic, priprava odlične večerje izpod sača je le delec kulinaričnih dobrot, ki so jih pripravili dijaki skupaj s spremljevalci. Dnevi so bili pestri, noči pa napolnjene s smehom. Prijetno utrujeni so se odločili, da podobna doživetja kmalu ponovijo…

Strokovna ekskurzija okoljevarstvenih tehnikov

Naše današnje strokovno potovanje je potekalo pod jasnim in občasno vetrovnim nebom, ki je dodalo posebno dinamiko našemu obisku Sečoveljskih solin in Luki Koper. Namen ekskurzije je bil dijakom O1D približati praktično uporabo teoretičnih znanj varovanja narave in okolja ter jim predstaviti pomembnost slovenskega pristanišča v mednarodni trgovini.

Prvi del ogleda se je začel v Sečoveljskih solinah. Naš vodič nas je popeljal skozi zgodovino solin, metodah pridelave soli in specifičnih vrstah soli, ki so značilne za to področje. Sprehodili smo se po lesenem mostu, obdanim z halofitskimi rastlinami, ter opazovali odtise raznolikih ptic, ki so nedavno prečkale to območje. Med postanki pri solinarskih hiškah smo izvedeli več o vsakdanjem delu in tehniki pridelave soli, ki vključuje sušenje in prekladanje soli na vagone.

Po krajšem postanku in malici smo se z avtobusom odpravili proti Luki Koper, kjer nas je pričakal vodič. Zaradi varnostnih razlogov se ogled Luke KP odvija na avtobusu. Med vožnjo skozi pristanišče nam je sodelavec Luke predstavil dejavnosti pristanišča, njegov pomen za transportno mrežo Slovenije in Evrope, ter poudaril ekološke vidike in monitoring, ki sta stalnica v pristaniških dejavnostih. Ogledali smo si vse tri bazene in izvedeli, kateri tipi ladij se kje privezujejo.

Ob zaključku našega strokovnega dne smo se z razgledne ploščadi še enkrat ozrli po širnih solinah in se nato z avtobusom odpravili nazaj proti šoli. Ta dan je bil izjemna priložnost za naše dijake, da vidijo, kako se teoretično znanje uporablja v praksi in kako pomembno je skrbno upravljanje z naravnimi ter industrijskimi resursi za trajnostni razvoj naše družbe.

Strokovna ekskurzija O2D in O3D

Končno smo dočakali spomladansko strokovno ekskurzijo okoljevarstvenih tehnikov. Letos smo se odpravili na učni poligon ekoremediacijskih sistemov v Dole pri Poljčanah. Dr. Ana Vovk nam je predstavila ekoremediacijsko posest, na kateri najdemo ekološko podprte sistem, alternativne objekte za prebivanje in shranjevanje pridelkov (mongolska hiša jurta in zemljanka), pridobivanje sončne energije, lastne vodne vire in permakulturne pridelovalne površine. Območje je popolnoma samooskrbo in ni odvisno od državnih sistemov. Posebnost posesti je v U-oblikovanem površju, pri katerem so vode v preteklosti odnašale zgornji humusni del prsti, zato je zemlja ostala sprana in zbita. Z ekoremediacijskimi metodami je ddr. Vovk obogatila prst in malodane degradiranemu okolju povrnila življenje. Posest je relativno majhna, zato je ni problem obdelati in ni potrebno intenzivno fizično delo, saj se lahko obdeluje brez mehanizacije. Dijakom je bil ogled zelo všeč. Nekateri bi na posesti kar ostali, sigurno pa se bomo še vrnili.

Drugi del strokovne ekskurzije pa je potekal na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki se nahaja v Savinjski dolini v Žalcu. Ne, nismo preizkušali različnih vrst piva, temveč smo se posvetili varstvu rastlin, žlahtnjenju in certificiranju hmelja ter ekološki pridelavi zelišč, spoznali pa smo tudi dejavnosti akreditiranega laboratorija, kjer analizirajo tla, eterična olja hmelja, ipd. S strokovnjaki iz inštituta smo raziskovali profil tal in izvedeli, da inštitut razpolaga s približno 35 ha zemljišč, kjer izvajajo tehnološke in varstvene poskuse. Celotna dejavnost inštituta je usmerjena na uporabnika, torej na pridelovalce hmelja, pa tudi sadjarje in druge kmetovalce, ki pridelujejo poljščine. Znanje, ki ga pridobivajo iz raziskav in projektov, takoj implementirajo in preizkušajo na stvarnih površinah, med drugim nudijo kmetovalcem pomoč pri vzpostavitvi pametnega namakalnega sistema. Ekskurzijo smo zaključili s polnimi glavami informacij, zato se je počitek med vožnjo do Ljubljane prilegel. Prijetno utrujeni smo se odločili, da podobne ekskurzije ponovimo kmalu.

Geofizikalne meritve v vrtinah

V petek, 8. marca 2024, so se dijaki okoljevarstveniki iz 4. letnika udeležili terenskih vaj, ki so jih pripravili na Geološkem zavodu Slovenije. Strokovnjaki iz GeoZS so predstavili geofizikalne meritve v vrtinah oz. delovanje karotažnih meritev. Karotažne meritve v vrtinah pokažejo različne lastnosti prevrtanih geoloških plasti, stanje vrtne ali vodnjaa, morebitne poškodbe ter lastnosti vode po globini vrtine in vodonosnika. Geofizikalne meritve se uporabljajo predvsem na področjih hidrogeologije, inženirske geologije, geotermije, pridobivanja mineralnih surovin, geoenergije ter varovanja okolja, geotehnike in gradbeništva. Dijaki so imeli priložnost rokovanja z različnimi merilnimi inštrumenti za merjenje gladine podzemne vode in vzorčenje vode. Prav tako so spoznali 5 vrst sond, ki imajo vgrajene različne senzorje, npr. za zaznavanje naravnega gama sevanja, temperature in električne upornosti fluida, optični pregledovalnik, 360° Video kamera, sonda za merjenje geometrije vrtine, itn. Terenske vaje omogočajo dijakom vpogled v delovno okolje, kar jim pomaga tudi pri odločanju o svoji prihodnji karierni poti. Prav tako lahko vzpostavijo stike z delodajalci in strokovnjaki v industriji.

Postavitev vetrnice

V ponedeljek, 11. 3. 2024, nam je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije predalo vetrnico, ki je bila postavljena na Kongresnem trgu v Ljubljani z namenom ozaveščati prebivalce o obnovljivih virih energije. Na kratki prireditvi so nastopili dijakinje in dijaki okoljevarstvene smeri, nagovorila pa sta nas tudi mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo ter ravnatelj Gvido Jager.

Dostopnost