Izdelava betonskih izdelkov je potekala v fazah priprave opaža, betonske mešanice in samega vlivanja le-te v izdelane opaže. Pri izdelavi opažev smo si pomagali z XPS in EPS ploščami ter NF opekami. Ideje za izdelke smo dobili preko brainstorminga in idej s spleta. Končne unikatne izdelke smo po parih dneh razopažili in obrusili do končne oblike.

Od ponedeljka, 19. 12., do četrtka, 21. 12. 2022, smo se udeleženci delavnice družili ob branju leposlovja in razmišljanju o branju. Ob poslušanju Seliškarjeve pripovedi Moja prva knjiga smo obujali spomine na lastne bralne začetke. Ponovno smo brali pravljice in podoživljali dragocene trenutke, ko so nam v nežnem otroštvu pravljice brali drugi – naši starši, babice, dedki, vzgojiteljice… Vsakdo izmed nas si je v šolski knjižnici izposodil po eno leposlovno delo in vsak dan smo v tišini skupno brali vsak svojo knjigo, vsaj eno do dve šolski uri, nekateri smo z branjem nadaljevali tudi doma. Vsi pa smo obljubili, da bomo knjigo prebrali do konca.
Zastavljali smo si pomembna vprašanja: Zakaj pravimo, da je branje usmerjen proces? Kaj se dogaja v mojih možganih, ko berem? Kaj pomeni, da je naše branje avtomatizirano in zakaj je to pomembno? Katere vrste branja poznamo? Zakaj beremo/ne beremo? Kakšen bralec sem? Kako hitro berem? Zakaj in v katerih primerih moram hitro brati? Kako lahko izboljšam bralno razumevanje? Odgovore smo našli v strokovni literaturi, v medsebojnih pogovorih in ob samotestiranju.
Izdelovali smo tudi kazalke za knjige in plakate.
Mentorica: Alenka Tomšič Grgurič

Na delavnici world city skylines so dijaki na osnovi projicirane slike, z alkoholnim flomastrom in svinčnkom narisali silhueto treh mest – Ljubljane, Londona in Las Vegasa. Cilj je bil čim bolj točno ujeti obliko in mere stavb oz. pokrajine, ter vključiti čim več arhitekturnih detajlov.

Ste že slišali za vrhove Klobuk, Stražni vrh, Kamenščico, Trato, Staneški hrib? Verjetno še ne. Niso prav visoki, najvišji seže le 530 m visoko, tudi zelo daleč ni do njih, saj se je po bolj ali manj dobro označenih poteh nanje mogoče povzpeti kar s postajališč mestnega avtobusa. Vsi so poraščeni z gozdom, zato nepozoren pohodnik marsikdaj ne ve, da stoji že na vrhu. Lahko pa do vrha tudi ne pride, če na številnih gozdnih stezah in kolovozih uspe zgrešiti pravo smer.

Da bi trideset dijakov z dvema profesorjema spoznalo te neznane vzpetine, smo v ponedeljek krenili s postaje na Bokalcah po gozdni poti mimo lovskega doma na Klobuk (441 m), nadaljevali v smeri Podutika in se povzpeli na Stražni vrh (439 m) ter pohod končali v Podutiku. V torek smo se zbrali ob križišču Tržaške ceste in priključka na avtocesto pred Brezovico in odšli po strmi gozdni poti na Kopavnik (375 m). Oznake na deblih so nas nato usmerjale proti SZ čez Kamenščico (464 m) do Gradišča (530 m), najvišje točke pohoda. Po grebenu Debelega hriba smo nadaljevali proti JZ čez Strmico (506 m) in se pod Brezovškim hribom (497 m) spustili do Brezovice. V sredo smo iz Šentvida krenili po strmi gozdni poti nad smučiščem Poseka do grebena, ki se v loku razteza med Šentvidom in Mednim. Grebenska pot nas je nato vodila proti severu čez Trato (464 m), Dvorski hrib (458 m) in Staneški hrib (442 m) ter pred Medanskim hribom (427 m) v dolino do Mednega.

Če odmislimo nekoliko več blata na gozdnih poteh, kar je povsem običajno za ta letni čas, vsi trije pohodi niso bili zahtevni. Vseeno pa smo v treh dneh prehodili dobrih 22 km blatnih gozdnih poti in se povzpeli skoraj 1000 m visoko.