Select Page

Sprehajalnica po Kapeli nad Novo Gorico

Iz uvodnega nagovora: “V sebi imamo darove. Naj se spremenijo v ustvarjalnost. Zapustite sled v človeštvu.”

V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine smo obiskali Unescov projekt, ki ga je organizirala Biotehniška šola iz Nove Gorice. Za dobrodošlico so nam ponudili Preslec, lokalno slaščico, ki so jo spekli domači dijaki. Konzervatorji in umetnostni zgodovinarji so nam predstavili dediščino Kapele, ki jo hranijo samostanski zidovi:
– V cerkvi so nam pokazali delo restavratorjev in že restavrirana dela.
– V grobnici Bourbonov smo slišali o življenju zadnjega francoskega kralja in njegove družine.
– Dijaki so sami po predlogi izdelali detajl štukature.
– Ogledalu smo si Škrabčevo knjižnico.

Kljub deževnemu dnevu smo se imeli lepo in smo izvedeli veliko novega.

UNESCO projekt – Poplavna varnost od Gruberja do Plečnika

VČERAJ HIŠICA – DANES ZAKLAD:
Poplavna varnost od Gruberja do Plečnika
Ljubljana, slovenska prestolnica, je skozi stoletja doživela številne preobrazbe, tako urbanistično kot v odnosu do naravnih nevarnosti. Eno ključnih vprašanj, s katerim so se njeni prebivalci in mestni načrtovalci soočali, so poplave. Zgodovina reševanja poplavne varnosti Ljubljane sega več stoletij nazaj, pri čemer izstopata dva ključna posameznika, ki sta s svojimi projekti zaznamovala mesto – inženir Gabrijel Gruber in arhitekt Jože Plečnik.
Gruberjev prekop je umetno ustvarjen kanal, ki obide staro mestno jedro Ljubljane in Ljubljanico spelje mimo poplavno ogroženih območij. Ta ukrep je bil ključnega pomena za zmanjšanje nevarnosti poplav in pomembno prispeval k izboljšanju kakovosti življenja v mestu. Poleg tega je prekop omogočil boljšo regulacijo reke in hkrati ustvaril nove možnosti za gospodarski razvoj, saj je izboljšal plovnost Ljubljanice in omogočil lažji transport blaga.
Več kot dvesto let po Gruberjevem prekopu je Ljubljanica še vedno igrala pomembno vlogo v življenju mesta, vendar ne več zgolj kot poplavna nevarnost, temveč kot osrednji del mestne arhitekture in identitete. Zasluge za to preobrazbo pripadajo največjemu slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku.
Čeprav Gruberjev prekop in Plečnikova ureditev Ljubljanice prihajata iz različnih časovnih obdobij in strokovnih pristopov, oba projekta kažeta na enak cilj – zavarovati Ljubljano pred naravnimi nesrečami in hkrati oblikovati prostor, ki bo prebivalcem ponujal varno in prijetno okolje za življenje. Gruber je s svojim tehničnim znanjem ustvaril temelje za varno prihodnost mesta, Plečnik pa je dodal dušo, umetniški izraz in občutek povezanosti med naravo in urbanizmom. Zato danes Ljubljana predstavlja primer uspešnega sobivanja z naravo in trajnostnega razvoja.
Osnovna ideja projekta je vzgajati in izobraževati mlade za primeren odnos do naše stavbne in kulturne dediščine. Naše poslanstvo bomo izvajali s strokovnim delom v delavnicah na terenu in v šoli. S spoznavanjem arhitekturne dediščine želimo okrepiti odnos mladih do narodnega bogastva in zavedanje o narodni in lastni identiteti.

K sodelovanju vabimo udeležence iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol k naslednjim aktivnostim:
 
1. FOTOGRAFSKO USTVARJANJE
Vabimo vas na fotografsko ustvarjanje z naslovom Poplavna varnost domačega kraja. Ustvarjalci naj v svojih fotografijah poudarijo zgoraj opisano tematiko. Izdelke sprejemamo do 12. 12. 2024, na naslov: SGGOŠ.StG Ljubljana, Dunajska 102, 1000 Ljubljana.
Posamezna sodelujoča šola naj naredi izbor 8 fotografij. Fotografije naj bodo v velikosti A4-formata, na hrbtni strani opremljene z naslednjimi podatki: poimenovanje fotografije, avtor, mentor in šola z naslovom. Fotografije naj bodo primerno zaščitene za transport. PRIJAVNICA / EVALVACIJA

Fotografije pošljite v formatu jpg tudi na elektronski naslov: alenka.petric@sggos.si. Fotografij ne vračamo in si pridružujemo pravico, da jih uporabimo za promocijske namene šole.

2. STROKOVNO PREDAVANJE
Na naši šoli SGGOŠ.StG Ljubljana bomo imeli spomladi 2025 predavanje z naslovom Okoljsko gradbeništvo in poplavna varnost v Sloveniji in s tem obeležili svetovni dan voda, ki je 20. marca 2025. PRIJAVNICA / EVALVACIJA
 
3. LIKOVNO USTVARJANJE
Vabimo vas na likovno ustvarjanje z naslovom Poplavna varnost našega kraja. Ustvarjalci naj v svojih likovnih delih poudarijo zgoraj opisano tematiko. Izdelke sprejemamo do 4. aprila 2025, na naslov: SGGOŠ.StG Ljubljana, Dunajska 102, 1000 Ljubljana.
Izdelki naj bodo narisani na največ A3-formatu, na podlago po lastni izbiri, na hrbtni strani naj bodo opremljeni z naslednjimi podatki: naslov dela, avtor, mentor in šola z naslovom. Posamezna sodelujoča šola naj naredi izbor do 8 izdelkov. Likovni izdelki naj bodo primerno zaščiteni za transport. Izdelkov ne vračamo in si pridružujemo pravico, da jih uporabimo za promocijske namene šole. PRIJAVNICA / EVALVACIJA

 

4. ZAKLJUČNI DOGODEK
Zaključni dogodek projekta z naslovom Poplavna varnost od Gruberja do Plečnika bomo izvedli 17. aprila 2025 na Špici v Ljubljani. Časovnica in delavnice so zapisane v prijavnici.
Osnovnošolci in srednješolci so vabljeni na dogajanje v mestno jedro Ljubljane, kjer bomo raziskovali poplavno varnost s pripadajočo infrastrukturo in arhitekturo. Vrtcem bomo za najstarejšo starostno skupino po predhodnem dogovoru, na njihovi lokaciji, ponudili prikaz kemičnega poskusa na temo vode. PRIJAVNICA / EVALVACIJA
 

Veselimo se sodelovanja in srečanja z vami,
Alenka Petrič, alenka.petric@sggos.si
UNESCO koordinatorica na SGGOŠ.StG Ljubljana in organizatorka projekta
Karin Prodan
Nadomestna koordinatorica na SGGOŠ.StG Ljubljana

Umetnost kot pot do miru

MEJA – naša preteklost in naša skupna evropska prihodnost – UMETNOST KOT POT DO MIRU

20. 9. 2024 smo obiskali Unesco srečanje, ki ga je organizirala Gimnazija Nova Gorica. Dijaki 2. letnika so sodelovali v umatnostno-zgodovinski delavnici Obnova po 2. svetovni vojni porušenih naselij. Zapeljali so se do Komna, kjer so si ogledali naselje ter delo našega arhitekta Maksa Fabiania in negovih učencev.

Dediščina redkih in izginjajočih poklicev

Sodelujoči učenci in dijaki so skozi fotografijo predstavili redek ali izginjajoč poklic, vključno z orodji, uniformami, uporabljenimi materiali in mojstrskimi tehnikami. Priložili so kratko besedilo z nazivom in opisom poklica. Mentorji so pripravili izbor fotografij. Nekatere od njih so na ogled v objavi.

V projektu smo krepili vse štiri Delorsove stebre izobraževanja:

  1. Učiti se, da bi vedeli.
  2. učiti se, da bi znali delati.
  3. Učiti se, da bi znali živeti skupaj.
  4. Učiti se biti.

 Našim dijakom pod mentorstvo Alenke Petrič so se v projektu pridružile naslednje šole:

  • OŠ Središče ob Dravi, mentor Samo Žerjav,
  • OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, mentorica Aja Lovrec,
  • OŠ Spodnja Idrija, mentorica Urška Lahajnar Ubajiogu,
  • OŠ Toneta Čufarja, mentorica Bojana Polak Mijović.

Sodelujočim mentorjem, učencem in dijakom se zahvaljujemo za sodelovanje.

Dan oceanov

Dijaki smeri okoljevarstveni in gradbeni tehnik so se udeležili predavanja in dveh delavnic, ki jih je ob Dnevu odprtih vrat pripravila Morska biološka postaja Piran. S tem Nacionalni inštitut za biologijo že od leta 2007 obeležuje 8. junij, Svetovni dan oceanov.

Dostopnost