V projektu kreativnega ustvarjanja iz odpadne KEMS so sodelovali dijaki 2. letnika nižje poklicnega programa.

Prišli smo do ugotovitve, da je v svetu preveč plastičnih izdelkov in posledično tudi plastičnih odpadkov. Zato smo se odločili, da bomo s pomočjo tetrapakov nadomestili plastične dele v naših novih izdelkih. Zraven bomo uporabili tudi drugi odpadni material, ki ga v vsaki gradbeni delavnici ali skladišču najdemo in predstavlja nevarni odpad za okolje. Pri izbiri izdelkov smo gledali predvsem na njihovo praktično in enostavno uporabo.

Odločili smo se, da naredimo štiri različne izdelke. Ti so sledeči:

1. Štiridelno držalo (za zidarske svinčnike, kemične svinčnike, flomastre in olfa nože itd.)
2. Lopatica za posipavanje različnih materialov (apno, cement, pepel itd.)
3. Trosilnik za posipavanje različnih materialov (primeren za posipavanje različnih materialov)
4. Nosilec za kladiva

V projektu Ekošole in AquafilSLO »Krožnost je naša priložnost« je v šolskem letu 2022/2023 sodelovalo več kot 800 otrok in mladih iz 40 šol.
 
Med sodelujočimi šolami je komisija programa Ekošola izbrala sedem najbolj perspektivnih in zanimivih predlogov Oblikovalskega izziva, in sicer so kot prvega v kategoriji srednjih šol, izbrali prav projekt SGGOŠ.StG Trajnostna in krožna gradnja, pod mentorstvom profesorice mag. Mery Lončar Klemenčič.

Pri projektu sta dijaka gradbene in okoljevarstvene stroke, Nejc Draškič in Inela Ćoralić, združila znanje obeh področij in več kot uspešno opravila svojo nalogo ter potrdila, da so mladi ključni nosilci sprememb za trajnostno prihodnost.

O našem projektu piše tudi na spletni strani AquafilSLO, ki je partnersko povezana s projektom Ekošole.

27. 9. 2023 se  je sedem dijakinj in dijakov SGGOŠ.StG pod mentorstvom prof. Mery Lončar Klemenčič in Karin Mezgec udeležilo slavnostne podelitve mednarodnega okoljskega znaka Zelena zastava. S tem smo se uradno pridružili največji slovenski in globalni mreži za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj. Zeleno zastavo, mednarodni znak izpolnjevanja kriterijev programa Ekošola, nam je izročil Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

V drugem delu slavnostnega dogodka smo prejeli še Priznanje za projekt Trajnostna in krožna gradnja, v katerem sta sodelovala dijaka Nejc Draškić (T3B) in Inela Ćoralić (O3D) pod mentorstvom prof. Mery Lončar Klemenčič.

Dijaka Nejc Draškič (T2B) in Inela Ćoralić (O2D) sta sodelovala v oblikovalskem izzivu pri projektu KROŽNOST JE NAŠA PRILOŽNOST (Ekošola).
Nejc je zasnoval stanovanjsko enoto, kot rešitev prvega stanovanjskega problema za mlade po končanem študiju. Predlog je moral zadostiti kriterijem po ustrezni funkcionalni zasnovi tlorisa, statični stabilnosti in cenovni dostopnosti predlagane bivalne enote. Največji izziv pa je bil poiskati in zbrati take zavržene ali odrabljene izdelke, ki bi lahko nadomestili konstrukcijsko nosilne in nenosilne materiale, ki sestavljajo fasadni plašč pri klasični gradnji. Z novo namembnostjo zavržene izdelke vključimo v krožno gospodarstvo in jim na ta način podaljšamo »življenjsko« dobo. Tukaj mu je s svojim znanjem pomagala Inela.
mentorica: mag. Mery Lončar Klemenčič, univ. dipl. inž. arh.
Zahvaljujemo se profesorjem T. Lipushu, S. Trčku in R. Korunu za orodje in nasvete pri izdelavi makete.
Opis rešitve:
»Da bi zagotovili uresničitev zadanega cilja, vzpostavitev krožnega gospodarstva, smo bili doma in v šoli pozorni na zavržene izdelke, ki bi v okviru našega projekta lahko bili potencialni vir in ne odpadek. Tako smo iz odpadnih in zavrženih izdelkov izdelali maketo (cca 1 m2) fasadnega plašča načrtovane eko varčne bivalne enote za mlade. Uporabili smo lesen hlod, kot konstrukcijsko glavni nosilni element, palete za sestavo fasade in OSB plošče za notranjo stensko oblogo. Stara oblačila, volno, odpadni papir, navadno peno, stiropor namesto toplotne izolacije in pa kamionsko cerado ter trpežen polivinil za namen hidroizolacije objekta. Na zadnji sloj smo pritrdili tetrapake in vanje posadili vrtnine in zelišča. Ta sloj deluje kot zelena fasada, ki zadržuje deževnico, filtrira zrak in zmanjšuje onesnaženje. Pomaga zmanjševati negativen vpliv toplotnih otokov v mestu ter spodbuja proces hlajenja v sami stavbi ter posledično zmanjša stroške hlajenja.«