Dijaki razreda T2A so skupaj z razrednikom prof. Tomažem Pšenico pripravili razstavo “Odgrnimo tančico majhnosti”, v kateri predstavljajo najmanjše evropske države in razblinjajo pojem geografske majhnosti. Otvoritev razstave, katere sta se udeležila tudi ugledna gosta s Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani – zasl. prof. dr. Jurij Kunaver in prof. dr. Irma Potočnik Slavič, je bila v sredo, 14. 6. 2023.
V sredo,14. 6. 2023, sva s prof. Ireno Justin izvedli medpredmetno povezovanje in sicer slovenščine in likovne umetnosti za gimnazijce.
Sprehodili smo se skozi umetnostno in literarno zgodovino in se zaustavili na pomembnejsih točkah kot so: Prešernov trg, ki je križišče večjih umetnostnozgodovinskih slogov,ki se kažejo na pročelju baročne cerkve in mestnih palačah (barok, historizen, secesija), pa tudi Plečnikov pečat, ki je pripomogel k svetovljanski podobi Ljubljane je viden (Tromostovje,Tržnice). Ime trga pa seveda nosi po našem res velikem pesniku Francetu Prešernu. Pot smo nadaljevali po Stritarjevi ulici, ki ima palačo Kresije z dvema doprsnima kipoma, od katerih nas je zanimal predvsem od Adama Bohoriča. Pot nas je peljala do najlepšega baročnega mestnega jedra srednje Evrope, to je naša prava stara Ljubljana. Videli smo vrhunski vodnjak Treh kranjskih rek, veliko baročnih palač, videli tudi v tla vstavljeno kovinsko ploščo s sporočilom o tragičnem dogodku – sežigu slovenskih protestanskih knjig in se zaustavili pred rokokojsko palačo, ki je znana pod imenom Schweigerjeva palača in v kateri je živela prva slovenska pesnica Lili Novy. Pot smo zaokrožili po levem bregu Ljubljanice in na Novem trgu smo obiskali sedež ZRC SAZU, kjer nas je prijazno sprejela in v svet jezikoslovja popeljala ga. doc. dr. Mateja Tomazin, mama našega dijaka. S tem se je zaključil naš pouk na prostem, in situ, ki je zelo dragocen, saj smo v živo videli in
slišali vse tiste vsebine, o katerih smo se že in se bomo še učili.
Zapisala: prof. Matjana Vogrič
V letošnjem šolskem letu je Klemen Tomazin, dijak 1. letnika strokovne gimnazije, osvojil bronasto priznanje za dosežen rezultat iz raziskovanja na področju biologije. Čestitamo.
V okviru Unesca smo obeležili Dan oceanov z obiskom Morske biološke postaje v Piranu, kjer so nam na delavnicah predstavili raziskovalno plovilo, školjke in mikroorganizme.
Na šoli smo v okviru strokovnega modula stavbarstvo bodočim gradbenim tehnikom predstavili arhitekturno dediščino na Slovenskem in poudarili njen pomen za današnji čas. Arhitekturna dediščina je dokument časa, ki ga srečujemo na vsakem koraku. Sporoča nam, kakšen odnos so imeli predniki do prostora in okolja ter kako so v njem in z njim živeli. Arhitekturna dediščina lahko obstane le, če jo razumemo kot dodano vrednost, ki povečuje kakovost bivalnega in zunanjega prostora. S primernim odnosom do te dediščine, z njenim ohranjanjem in vzdrževanjem lahko povečamo bivalno udobje v historičnem okolju. Arhitekturna dediščina na Slovenskem je izraz naše kulturne identitete, ki jo kažemo z načinom življenja in običaji, z uporabo avtohtonih materialov ter ohranjanjem ročnih spretnosti, veščin, znanj in kreativnosti.
V projektu so sodelovali:
– OŠ Dušana Flisa Hoče
– OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana
– OŠ Notranjskega odreda Cerknica
– OŠ Središče ob Dravi
– OŠ Toneta Čufarja Ljubljana
– Gimnazija Ledina Ljubljana
– Gimnazija Škofja Loka
– Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor
– Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana
– Šolski center Ptuj, Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo
